Predlog zakona o sprem. in dopoln. Zakona o vrtcih
petek, 15. 12. 2006 Stališče poslanske skupine je ob prvi obravnavi predstavila Alenka Jeraj.
Alenka Jeraj: Predlog za sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih je državnemu zboru predložila stranka mladih v imenu 5000 volivcev oziroma z nekaj več podpisi. Predlog spremembe zakona predvideva, da bi postali vrtci za vse otroke, ne glede na starost in trajanje programa, brezplačni. Predlog je bil podan pred lokalnimi volitvami in je zelo všečen. Zagotovo je stranki mladih prinesel tudi kakšen dodaten glas na volitvah in bi ga v Poslanski skupini SDS lahko podpirali, vendar bi bili tako edina evropska država, ki bi se odločila za tak način financiranja predšolskega varstva in težko bi rekla, da smo bistveno bogatejši od drugih in bi to lahko tudi zagovarjali. Tak način financiranja ne bi bil socialno pravičen, ker bi tako država zagotavljala sredstva za plačilo vrtca za vse, tudi za tiste, ki imajo morda relativno visoke dohodke in jim plačilo vrtca ne predstavlja prevelikega bremena. Poleg tega že po sedanji ureditvi 100 % cene vrtca ne plača nihče, ampak je vsakemu, ki ima v vrtec vključenega otroka zagotovljena 20 % subvencija. Ta višina subvencije je preračunana na povprečne stroške, predstavlja 40 ur brezplačnega bivanja za otroka v vrtcu, torej cca slabi dve uri brezplačnega vrtca na dan. Plačevanje preostalih 80 % cene programa se izračuna glede na socialno lestvico, torej po plačilnih razredih, ki jih je 8, pri čemer se upoštevajo dohodki in premoženjsko stanje družine. S tem se na nek način zagotavlja socialna pravičnost oziroma lahko rečemo, da je to socialni korektiv. Po podatkih je 6 % staršev plačila popolnoma oproščenih, torej so uvrščeni v nični plačilni razred, torej plačujejo 0 % cene programa, torej celotno storitev zagotavlja in plačuje država oziroma lokalna skupnost. 22 % je uvrščenih v prvi plačilni razred, kar pomeni, da plačajo 10 % programa, v povprečju pa starši v Sloveniji res plačujejo 30 % od cene programa in je 70 % do sedaj plačevala lokalna skupnost. Po ocenah predlagateljev bi bilo potrebno zagotoviti za tak, torej njihov predlog v letu 2008 79 milijard, v letu 2009 pa 88 milijard. Če bi to naredili, je najprej vprašanje, če bi bilo teh sredstev dejansko dovolj in bi morala biti sredstva, ki so že razporejena, prerazporejena z lokalne ravni na državno raven. Predlagatelji pravijo, da imamo nizko vključenost otrok v vrtec. V prvi starostni stopnji je ta 47 % in je med višjimi v Evropski uniji. Danska ima višji odstotek 61. V drugi starostni skupini pa je vključenost kar 81 %. Tukaj pa smo prav tako med višjimi v Evropski uniji. Kljub temu je verjetno odstotek še vedno ni zadovoljiv in prizadevali si bomo, da se ta odstotek poviša. Ob tem bi se morali verjetno vprašati, kaj pa je dejansko s tistimi otroci, ki so doma in niso vključeni v vrtce, kaj jim država subvencionira oziroma jim ne subvencionira, to ni današnja tema, ampak o tem se bomo zagotovo morali tudi pogovarjati in sprejeti določene zaključke.
Poleg tega bi po predlogu stanke mladih občinam vzeli določene naloge, ki jih imajo. Ne moreš samo prenesti financiranja na državno raven, tukaj je treba povedati tudi za vse tiste naloge, ki jih občina ima, da ustanovi vzgojno-izobraževalni zavod, da zagotavlja njegovo delo kot mnoge druge naloge, tudi to je izvirna pristojnost lokalne skupnosti, ki je za to dolžna zagotavljati potrebna sredstva, ki jih prejema tudi od države. Tudi v večini držav Evropske unije so občine tiste oziroma lokalne skupnosti tiste, ki ustanavljajo in so zadolžene za financiranje vrtcev. Predlagatelji tudi primerjajo korikulum, vrtčevski in šolski in govori o izobraževalnem programu. Pri vrtcu lahko govorimo o neformalnem izobraževanju za razliko od osnovne šole, kjer je uvedenih več tudi drugih meril. Se pravi ob koncu opravljenega programa se izda javna listina, ki že zagotavlja, da se lahko nekdo zaposli ali nadaljuje šolanje, potem zaključek oziroma dokončane šolskega programa, ki je tudi pogoj za vstop v naslednjo stopnjo izobraževanja. Šolski korikulum je opremljen s standardi znanja. Tam se zahteva ocenjevanje, zahteva se formalno napredovanje iz razreda v razred, vključuje možnost ponavljanja popravnih izpitov in podobno. Poleg tega moramo vedeti, da je v Sloveniji za enkrat osnovna šola obvezna, medtem ko obiskovanje vrtca ni. Res je sicer, da je otroke nujno imeti v vrtcu, ker sta praktično oba zakonca ponavadi zaposlena, ampak tudi to je vprašanje, ki ga ne bomo reševali ob tem zakonu in danes. Župani že leta opozarjajo na težave pri plačevanju vrtcev oziroma kako velik strošek predstavlja predšolska vzgoja v proračunih, predvsem manjših občin, kako velik problem je to. Vlada je temu prisluhnila in v rebalansu proračuna za leto 2005, ko je povečala sredstva lokalnim skupnostim. Na Ministrstvu za šolstvo in šport se zavedajo, da je sistem potrebno urediti oziroma ga spremeniti. Končno to narekuje tudi priporočilo računskega sodišča. Ob vseh spremembah se mora ministrstvo usklajevati z obema predstavnicama občin, torej Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije, da bi pač prišli do čim boljših rešitev, čim bolj sprejemljivih za vse.
Podlage za spremembo sistema že potekajo, se pripravljajo, o tem se pogovarjajo in predvidoma se bomo s tem ukvarjali že v naslednjem letu oziroma s spremembami Zakona o vrtcih ukvarjali tudi tukaj.
Naj ob koncu povem, da se brezplačni vrtci zelo dobro sliši, je pa ob tem treba vedeti, da brezplačnosti ni. Vsako storitev in dejavnost nekdo plača, kadar starši direktno ne plačajo določene storitve ali dela storitve, to seveda plačamo davkoplačevalci oziroma vsi državljani.
Kot rečeno pa je potrebno sistem financiranja vrtcev spremeniti, vendar v naši poslanski skupini menimo, da predlog Stranke mladih ni prava rešitev. Zaradi obrazložitev, ki sem jih podala in kljub všečnosti predloga za t. i. brezplačne vrtce na videz zelo enostavni rešitvi problema v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke Predlog zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, ki ga je vložila stranka mladih ne bomo podprli. Pričakujemo pa čim prejšnji predlog Ministrstva za šolstvo in šport o sistemu financiranja predšolske vzgoje.
Alenka Jeraj: Predlog za sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih je državnemu zboru predložila stranka mladih v imenu 5000 volivcev oziroma z nekaj več podpisi. Predlog spremembe zakona predvideva, da bi postali vrtci za vse otroke, ne glede na starost in trajanje programa, brezplačni. Predlog je bil podan pred lokalnimi volitvami in je zelo všečen. Zagotovo je stranki mladih prinesel tudi kakšen dodaten glas na volitvah in bi ga v Poslanski skupini SDS lahko podpirali, vendar bi bili tako edina evropska država, ki bi se odločila za tak način financiranja predšolskega varstva in težko bi rekla, da smo bistveno bogatejši od drugih in bi to lahko tudi zagovarjali. Tak način financiranja ne bi bil socialno pravičen, ker bi tako država zagotavljala sredstva za plačilo vrtca za vse, tudi za tiste, ki imajo morda relativno visoke dohodke in jim plačilo vrtca ne predstavlja prevelikega bremena. Poleg tega že po sedanji ureditvi 100 % cene vrtca ne plača nihče, ampak je vsakemu, ki ima v vrtec vključenega otroka zagotovljena 20 % subvencija. Ta višina subvencije je preračunana na povprečne stroške, predstavlja 40 ur brezplačnega bivanja za otroka v vrtcu, torej cca slabi dve uri brezplačnega vrtca na dan. Plačevanje preostalih 80 % cene programa se izračuna glede na socialno lestvico, torej po plačilnih razredih, ki jih je 8, pri čemer se upoštevajo dohodki in premoženjsko stanje družine. S tem se na nek način zagotavlja socialna pravičnost oziroma lahko rečemo, da je to socialni korektiv. Po podatkih je 6 % staršev plačila popolnoma oproščenih, torej so uvrščeni v nični plačilni razred, torej plačujejo 0 % cene programa, torej celotno storitev zagotavlja in plačuje država oziroma lokalna skupnost. 22 % je uvrščenih v prvi plačilni razred, kar pomeni, da plačajo 10 % programa, v povprečju pa starši v Sloveniji res plačujejo 30 % od cene programa in je 70 % do sedaj plačevala lokalna skupnost. Po ocenah predlagateljev bi bilo potrebno zagotoviti za tak, torej njihov predlog v letu 2008 79 milijard, v letu 2009 pa 88 milijard. Če bi to naredili, je najprej vprašanje, če bi bilo teh sredstev dejansko dovolj in bi morala biti sredstva, ki so že razporejena, prerazporejena z lokalne ravni na državno raven. Predlagatelji pravijo, da imamo nizko vključenost otrok v vrtec. V prvi starostni stopnji je ta 47 % in je med višjimi v Evropski uniji. Danska ima višji odstotek 61. V drugi starostni skupini pa je vključenost kar 81 %. Tukaj pa smo prav tako med višjimi v Evropski uniji. Kljub temu je verjetno odstotek še vedno ni zadovoljiv in prizadevali si bomo, da se ta odstotek poviša. Ob tem bi se morali verjetno vprašati, kaj pa je dejansko s tistimi otroci, ki so doma in niso vključeni v vrtce, kaj jim država subvencionira oziroma jim ne subvencionira, to ni današnja tema, ampak o tem se bomo zagotovo morali tudi pogovarjati in sprejeti določene zaključke.
Poleg tega bi po predlogu stanke mladih občinam vzeli določene naloge, ki jih imajo. Ne moreš samo prenesti financiranja na državno raven, tukaj je treba povedati tudi za vse tiste naloge, ki jih občina ima, da ustanovi vzgojno-izobraževalni zavod, da zagotavlja njegovo delo kot mnoge druge naloge, tudi to je izvirna pristojnost lokalne skupnosti, ki je za to dolžna zagotavljati potrebna sredstva, ki jih prejema tudi od države. Tudi v večini držav Evropske unije so občine tiste oziroma lokalne skupnosti tiste, ki ustanavljajo in so zadolžene za financiranje vrtcev. Predlagatelji tudi primerjajo korikulum, vrtčevski in šolski in govori o izobraževalnem programu. Pri vrtcu lahko govorimo o neformalnem izobraževanju za razliko od osnovne šole, kjer je uvedenih več tudi drugih meril. Se pravi ob koncu opravljenega programa se izda javna listina, ki že zagotavlja, da se lahko nekdo zaposli ali nadaljuje šolanje, potem zaključek oziroma dokončane šolskega programa, ki je tudi pogoj za vstop v naslednjo stopnjo izobraževanja. Šolski korikulum je opremljen s standardi znanja. Tam se zahteva ocenjevanje, zahteva se formalno napredovanje iz razreda v razred, vključuje možnost ponavljanja popravnih izpitov in podobno. Poleg tega moramo vedeti, da je v Sloveniji za enkrat osnovna šola obvezna, medtem ko obiskovanje vrtca ni. Res je sicer, da je otroke nujno imeti v vrtcu, ker sta praktično oba zakonca ponavadi zaposlena, ampak tudi to je vprašanje, ki ga ne bomo reševali ob tem zakonu in danes. Župani že leta opozarjajo na težave pri plačevanju vrtcev oziroma kako velik strošek predstavlja predšolska vzgoja v proračunih, predvsem manjših občin, kako velik problem je to. Vlada je temu prisluhnila in v rebalansu proračuna za leto 2005, ko je povečala sredstva lokalnim skupnostim. Na Ministrstvu za šolstvo in šport se zavedajo, da je sistem potrebno urediti oziroma ga spremeniti. Končno to narekuje tudi priporočilo računskega sodišča. Ob vseh spremembah se mora ministrstvo usklajevati z obema predstavnicama občin, torej Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije, da bi pač prišli do čim boljših rešitev, čim bolj sprejemljivih za vse.
Podlage za spremembo sistema že potekajo, se pripravljajo, o tem se pogovarjajo in predvidoma se bomo s tem ukvarjali že v naslednjem letu oziroma s spremembami Zakona o vrtcih ukvarjali tudi tukaj.
Naj ob koncu povem, da se brezplačni vrtci zelo dobro sliši, je pa ob tem treba vedeti, da brezplačnosti ni. Vsako storitev in dejavnost nekdo plača, kadar starši direktno ne plačajo določene storitve ali dela storitve, to seveda plačamo davkoplačevalci oziroma vsi državljani.
Kot rečeno pa je potrebno sistem financiranja vrtcev spremeniti, vendar v naši poslanski skupini menimo, da predlog Stranke mladih ni prava rešitev. Zaradi obrazložitev, ki sem jih podala in kljub všečnosti predloga za t. i. brezplačne vrtce na videz zelo enostavni rešitvi problema v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke Predlog zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, ki ga je vložila stranka mladih ne bomo podprli. Pričakujemo pa čim prejšnji predlog Ministrstva za šolstvo in šport o sistemu financiranja predšolske vzgoje.