Predlog zakona o sprem. in dopoln. Zakona o vojnih veteranih

Stališče poslanske skupine je predstavil Ivan Grill. Ivan Grill: Slovenija bo letos praznovala že 15. obletnico, kar je s svojo odločnostjo in neomajnim pogumom obranila na plebiscitu z veliko večino izraženo voljo po svoji samostojni državi. Žal je bilo v Sloveniji takrat tudi nekaj takšnih ljudi, ki so osamosvojitvi nasprotovali ali so bili do tega projekta celo skeptični. V nacionalnem projektu osamosvojitve Slovenije je sodelovalo veliko pogumnih ljudi, vendar se ta projekt ni izvajal samo 10 dni vojne za Slovenijo, kot želijo nekateri našo osamosvojitveno vojno deplasirati. Ta projekt se je intenzivno izvajal že vsaj leto dni pred začetkom vojne, izvajali pa so ga na način, ki ni bil dostopen obveščevalni službi takratne JLA. In ravno zato je bila naša usoda odvisna od posameznikov, ki so za projekt osamosvojitve Slovenije zastavili svoje življenje in postavili usodo svojih najbližjih v veliko negotovost. Veliko ljudi je v tem projektu sodelovalo z orožjem. Veliko jih je bilo na bojiščih, kjer so potekale borbe z JLA, in veliko jih je bilo tudi v podpornih službah, brez katerih ne bi bili uspešni. Prav je, da bi se vsakemu udeležencu slovenske osamosvojitve podelil primeren status in določen obseg pravic iz tega naslova, saj je to minimalno, kar lahko za njih stori slovenska država. V ta namen smo že leta 1995 sprejeli Zakon o vojnih veteranih, ki je v svojih odločbah opredelil kriterije za pridobitev statusa vojnega veterana in obseg pravic, ki so posamezniku iz tega naslova tudi pripadale. Žal pa je bil ta zakon že v osnovnem konceptu takšen, da je vseboval rešitve, ki so diskriminatorske in krivične. Na podlagi tega zakona so status vojnega veterana pridobile številne osebe, ki v času osamosvojitve sploh niso bile izpostavljene nevarnosti in niso bile življenjsko ogrožene. Še več. Na terenu je moč slišati očitke s strani pravih vojnih veteranov, da so si na nepojasnjen način ta status pridobile tudi številne osebe, ki so konec vojne za Slovenijo pričakale na drugi strani bojne črte. Po drugi strani pa do tega statusa niso bile upravičene osebe, ki so delovale neposredno na bojiščih. Naj omenim samo nekaj teh. To so bili gasilci, zdravstveni delavci, cariniki, TK monterji in še bi jih lahko naštevali. Res je, da takšnega statusa ne moremo korektno podeliti vsakemu izmed teh skupin. Zagotovo pa vsakemu izmed njih, ki je deloval neposredno na bojiščih in je izpostavil svoje življenje. Glavni namen spremembe Zakona o vojnih veteranih je predvsem v tem, da skuša optimalno odpraviti krivice do posameznikov, ki jih je dosedanji zakon sistemsko vnesel. V SDS smo mnenja, da bi bila optimalna rešitev takšna, ki bi razlikovala prispevek posameznikov v osamosvojitveni vojni in posamezne skupine razvrstila v različne statuse. Vendar takšne rešitve sedaj ni več možno povzeti, saj statusne pravice, ki so jih posamezne skupine upravičencev že pridobile s prvotnim zakonom, žal ni možno spreminjati za nazaj. Predlog zakona, ki ga sedaj obravnavamo, širi nabor upravičencev za pridobitev statusa vojnega veterana. Vendar je bila pred vlado težka odločitev, kako na široko širiti ta nabor, da ne bi s tem povzročali nove krivice, ali pa še bolj razvrednotili tistih, ki si takšen status najbolj zaslužijo. V SDS smo mnenja, da smo z nekaj sprejetimi amandmaji na odboru za delo, družino in socialo predlog prvotnega besedila v danih razmerah pripeljali do optimalne rešitve, zato bomo takšen zakon tudi podprli.