Predlog zakona o sprem. in dopoln. Zakona o ustavnem sodišču

Stališče poslanske skupine je ob prvi obravnavi predstavil Dimitrij Kovačič.  Dimitrij Kovačič: Dejstvo je, da je slovensko ustavno sodišče vedno bolj zatrpano z zadevami, ki jih mora obravnavati in o njih odločati. Stanje je že tako alarmantno, da je tudi na področju sojenja ustavnega sodišča že ogrožena ustavna pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zato poslanci Slovenske demokratske stranke podpiramo obravnavano novelo Zakona o ustavnem sodišču, katere osnovni namen je, da ustavno sodišče razbremeni tako, da bo lahko izpolnjevalo pravico udeležencev v postopku pred ustavnim sodiščem do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zato je ključna težnja, ki jo zakon zasleduje, racionalizacija postopka na ustavnem sodišču. Zdi se nam prav, da zakon daje možnost ustavnemu sodišču, da nekatera vprašanja glede pravil postopka podrobneje uredi s poslovnikom. S poslovnikom lahko ustavno sodišče uredi tudi svojo organizacijo in delo. Glede na nekatere neprijetne izkušnje pri imenovanju določenih funkcionarjev, ki jih v sprejem državnemu zboru predlaga predsednik republike, je zelo na mestu natančno predpisan postopek v primeru, če državni zbor izmed predlaganih kandidatov ne izvoli sodnika ustavnega sodišča, pri čemer so določeni krajši roki, v katerih mora predsednik republike izvesti postopek nove oziroma novih kandidatur. V smislu bolj racionalnega poslovanja ustavnega sodišča. Bolj poudarjena je tudi vloga generalnega sekretarja, ki sprejema samostojne odločitve v zadevah, o katerih ni pristojno odločati ustavno sodišče. Predvsem pa v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pozdravljamo vsa tista določila novele zakona, ki omogočajo sodišču, da bo lahko učinkovito in hitreje reševalo pomembne zadeve iz svoje pristojnosti. Predlagana določila razbremenjujejo delo ustavnega sodišča, saj so pogoji za to, da ustavno sodišče vzame v reševanje predloge in pobude za ustavno presojo kakor tudi ustavne pritožbe, torej ti pogoji so bolj restriktivni kot doslej. Ustavno sodišče je bilo namreč sedaj zelo obremenjeno z manj pomembnimi zadevami, predvsem pri ustavnih pritožbah so t. i. bagatelne zadeve, kjer je šlo za minimalno vrednost spornega predmeta, pa tudi zadeve glede motenja posesti, glede stroškov postopka in glede prekrškov. Vsi ti postopki so močno obremenjevali ustavno sodišče. Sedaj tovrstnih postopkov ustavno sodišče ne bo več obravnavalo, potem ko bo ta zakon, upam, sprejet, razen če bo šlo za odločitev o pomembnih ustavno-pravnih vprašanjih, ki presegajo pomen konkretne zadeve. Odločilni kriterij za odločitev, ali bo ustavna pritožba sprejeta v obravnavo ali ne, je po predlaganem zakonu ta, ali bi imela kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin hujše posledice za pritožnika, poleg tega pa bo sodišče ustavno pritožbo vzelo v obravnavo tudi takrat, ko bo šlo za precedenčne odločitve. Poslanci Slovenske demokratske stranke pozdravljamo novelo zakona, saj omogoča večjo učinkovitost ustavnega sodišča, predpisuje elemente za selekcijo zadev, ki jih bo vzela v obravnavo, s tem pa se razbremenjuje številnih obravnav manj pomembnih zadev, ki po svoji naravi dejansko ne sodijo v delokrog ustavne presoje. Tako spremenjen zakon bo lahko zagotavljal ustavno zavarovano pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kar danes pogosto, zaradi že večkrat omenjene količinske zasičenosti, ne zmore več zagotavljati. Zato bo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču tudi podprla.