Predlog zakona o sprem. in dopoln. Zakona o tujcih
sreda, 12. 7. 2006 Stališče poslanske kupine je ob drugi obravnavi predstavil Rudolf Petan.
Rudolf Petan: Zadnja sprememba Zakona o tujcih je iz leta 2005, torej velja šele dobrega pol leta. Vzrok za tako hitro ponovno spremembo pa je sprejetje treh direktiv Sveta EU in sicer o dovoljenju za prebivanje za državljane Sveta EU, za prebivanje državljanov tujih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi, direktiva o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjave učencev in za primere usposabljanja in pa direktive o posebnem postopku za dodelitev vstopa državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja. Omenjeno vsebino pa je potrebno postaviti v kontekst funkcioniranja EU s poudarkom na migracijah. Pravi red EU ureja režim enotnega upravljanja zunanjih meja držav članic in tudi na tem področju je bila sprejeta nova uredba o pravilih gibanja oseb preko meja. Uredba je v sklopu zakonika o schengenskih mejah in celovito ureja prehajanje preko meja, kot je prehod zunanjih meja, nadzor meje, pogoji za vstop, človeški viri, sredstva za nadzor meje, način kontrole in podobno. Zaradi tega se tudi kategorije tujcev, ki so omenjene, obravnavajo drugače in to je predmet te novele. Za tujce, ki so žrtve trgovine z ljudmi, se izdaja prvega dovoljenja za začasno prebivanje ureja drugače, kot za ostale tujce državljane tretjih držav, in sicer enako kot izdaja dovoljenja ureja tudi direktiva s katero se Zakon o tujcih usklajuje. Na novo pa je s predlogom zakona tudi določeno, da se žrtve trgovine z ljudmi v času stabilizacijske dobe oz. dobe okrevanja, v kateri se žrtev trgovine z ljudmi odloča o tem ali bo sodelovala kot priča v kazenskem postopku trgovine z ljudmi, dovoli zadrževanje v RS. Za dovolitev vstopa državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja je s predlogom zakona o tujcih posebej na novo opredeljena tudi izdaja dovoljenja za začasno prebivanja zaradi opravljanja raziskovalnega dela in se razlikuje od dovoljenja, ki se državljanom tretjih držav izdaja iz razloga zaposlitve ali dela. Urejena je tudi mobilnost raziskovalcev, ki imajo v drugi državi članici izdano dovoljenje za prebivanje za raziskovalca.
Člen Zakona o tujcih, ki ureja izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija, se spreminja tudi vsebina, med drugim je državljanom tretjih držav, ki bi v naši državi prebivali na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija v času veljavnosti tega dovoljenja po novem dovoljeno opravljati tudi delo zaradi kritja stroškov študija. Zaradi navedenega je spremenjena tudi določba veljavnosti zakona, ki določa, da lahko tujec v Republiki Sloveniji prebiva le v skladu z namenom, zaradi katerega mu je bilo izdano dovoljenje. S predlaganim zakon se poimenovanje vrst vizumov v celoti uskladi s schengenskem pravnim redom tako, da se namesto vizuma za vstop opredelita nova vizuma, vizum za kratkoročno bivanje in vizum za dolgoročno bivanje. Na novo pa je opredeljena tudi možnost podaljšanja vizuma za kratkoročno bivanje.
Delno je spremenjena tudi ureditev odstranitve iz države tujca, ki v RS prebiva nezakonito. Poleg prisilne odstranitve je na novo urejena tudi prostovoljna odstranitev tujca iz države v primerih, ko je ta sodelovati s policijo.
V poslanski skupini bomo podprli omenjeno novelo, ker uvaja določeno fleksibilnost posameznih kategorij tujcev za vstop v našo državo in to za primere, ki so bili omenjeni, zato bomo v poslanski skupini podprli omenjeni zakon.
Rudolf Petan: Zadnja sprememba Zakona o tujcih je iz leta 2005, torej velja šele dobrega pol leta. Vzrok za tako hitro ponovno spremembo pa je sprejetje treh direktiv Sveta EU in sicer o dovoljenju za prebivanje za državljane Sveta EU, za prebivanje državljanov tujih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi, direktiva o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjave učencev in za primere usposabljanja in pa direktive o posebnem postopku za dodelitev vstopa državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja. Omenjeno vsebino pa je potrebno postaviti v kontekst funkcioniranja EU s poudarkom na migracijah. Pravi red EU ureja režim enotnega upravljanja zunanjih meja držav članic in tudi na tem področju je bila sprejeta nova uredba o pravilih gibanja oseb preko meja. Uredba je v sklopu zakonika o schengenskih mejah in celovito ureja prehajanje preko meja, kot je prehod zunanjih meja, nadzor meje, pogoji za vstop, človeški viri, sredstva za nadzor meje, način kontrole in podobno. Zaradi tega se tudi kategorije tujcev, ki so omenjene, obravnavajo drugače in to je predmet te novele. Za tujce, ki so žrtve trgovine z ljudmi, se izdaja prvega dovoljenja za začasno prebivanje ureja drugače, kot za ostale tujce državljane tretjih držav, in sicer enako kot izdaja dovoljenja ureja tudi direktiva s katero se Zakon o tujcih usklajuje. Na novo pa je s predlogom zakona tudi določeno, da se žrtve trgovine z ljudmi v času stabilizacijske dobe oz. dobe okrevanja, v kateri se žrtev trgovine z ljudmi odloča o tem ali bo sodelovala kot priča v kazenskem postopku trgovine z ljudmi, dovoli zadrževanje v RS. Za dovolitev vstopa državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja je s predlogom zakona o tujcih posebej na novo opredeljena tudi izdaja dovoljenja za začasno prebivanja zaradi opravljanja raziskovalnega dela in se razlikuje od dovoljenja, ki se državljanom tretjih držav izdaja iz razloga zaposlitve ali dela. Urejena je tudi mobilnost raziskovalcev, ki imajo v drugi državi članici izdano dovoljenje za prebivanje za raziskovalca.
Člen Zakona o tujcih, ki ureja izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija, se spreminja tudi vsebina, med drugim je državljanom tretjih držav, ki bi v naši državi prebivali na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija v času veljavnosti tega dovoljenja po novem dovoljeno opravljati tudi delo zaradi kritja stroškov študija. Zaradi navedenega je spremenjena tudi določba veljavnosti zakona, ki določa, da lahko tujec v Republiki Sloveniji prebiva le v skladu z namenom, zaradi katerega mu je bilo izdano dovoljenje. S predlaganim zakon se poimenovanje vrst vizumov v celoti uskladi s schengenskem pravnim redom tako, da se namesto vizuma za vstop opredelita nova vizuma, vizum za kratkoročno bivanje in vizum za dolgoročno bivanje. Na novo pa je opredeljena tudi možnost podaljšanja vizuma za kratkoročno bivanje.
Delno je spremenjena tudi ureditev odstranitve iz države tujca, ki v RS prebiva nezakonito. Poleg prisilne odstranitve je na novo urejena tudi prostovoljna odstranitev tujca iz države v primerih, ko je ta sodelovati s policijo.
V poslanski skupini bomo podprli omenjeno novelo, ker uvaja določeno fleksibilnost posameznih kategorij tujcev za vstop v našo državo in to za primere, ki so bili omenjeni, zato bomo v poslanski skupini podprli omenjeni zakon.