Predlog zakona o sprem. in dopoln. Zakona o socialnem varstvu
sreda, 31. 5. 2006 Stališče poslanske skupine je ob prvi obravnavi predstavil Rudi Veršnik.
Rudi Veršnik: S Predlogom sprememb in dopolnitev Zakona o socialnem varstvu se spreminjajo in dopolnjujejo denarne socialne pomoči in družinski pomočnik.
Obstoječi zakon je bil v celoti uveljavljen 1.1.2003, ko je bila uveljavljena polna višina denarne socialne pomoči v višini 46.981 tolarjev. Razloge za spremembo obstoječega zakona je prav gotovo iskati v slabostih dosedanjega sistema denarne socialne pomoči. Glavne slabosti pa so. Prvič, denarna socialna pomoč na nekaterih področjih ne delujejo dovolj učinkovito. Drugič, pri postopku dodeljevanja denarne socialne pomoči je težko preverjati okoliščine. Tretjič, denarna socialna pomoč je postala instrument premostitve materialne ogroženosti v čakanju na odločitev o drugih pravicah, ker seveda ni njen namen. Četrtič, izredna denarna socialne pomoč se ne uporablja vedno v skladu z njenim namenom. Od naštetih slabosti je potrebno pogledati tudi razloge za spreminjanje zakona. Ob tem mi dovolite, da jih nekaj tudi naštejem. Prvič, zlorabe pri prikazovanju dohodka ali premoženja. Drugič, veliko povečanje upravičencev od 62 tisoč v letu 2002 na 90.900 v letu 2004, kar pomeni 45 % porast. Tretjič, poraba sredstev iz proračuna je iz 18 milijard v letu 2002 narasla na 32.8 milijard v letu 2004, kar pomeni 82 % povečanje. Četrtič, od vseh opravičencev je kar 30 % dolgotrajnih prejemnikov. Petič, opravičenci do denarne socialne pomoči postajajo nefleksibilni pri aktivni politiki zaposlovanja. Šestič, poseben problem pa predstavlja podatek, da je med prejemniki denarne socialne pomoči 43 % mlajših od 27 let, od tega 11 tisoč dolgotrajnih prejemnikov.
Novi predlog sprememb na področju denarnih socialnih pomoči prinaša novost, po kateri družina in posameznik nista opravičena do pomoči v primeru prihrankov ali premoženja, ki je večje od 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Kot premoženje pa se ne upošteva osebno vozilo do vrednosti 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Za osebe, ki so tujci in nimajo stalnega prebivališča v RS se v lastni dohodek šteje preživnina. V primeru skupnega varstva in vzgoje otroka se v višini minimalnega dohodka za otroka določi v polovičnem znesku. Center za socialno delo določa o zmanjšanju pomoči za 30 % v primeru, če prejemnik živi z osebami, ki imajo dovolj lastnih sredstev. Vsako izredno denarno pomoč mora prejemnik porabiti za točno določen namen in v 15-ih dneh priložiti dokazila. V primeru, da tega ne stori, 18 mesecev ni opravičen do denarne socialne pomoči. Delodajalec dobi subvencijo, če zaposli dolgotrajno brezposelno osebo,najmanj za eno leto. Brezposelna oseba, ki je od zavoda napotena na delo, je dolžna delo opravljati od 8 ur tedensko in največ do 56 ur mesečno, v primeru zavrnitve izgubi socialno pomoč za dobo 6 mesecev. Neopravičeno dodeljeno socialno pomoč je treba vrniti v roku 30 dni. Družinskega pomočnika ureja zakon iz leta 2004. Takratna ocena koriščenja te možnosti je bila močno podcenjena,saj nam podatki iz leta 2005 kažejo skoraj enkrat večje število rešenih prošenj, vloženih pa je bilo preko tisoč zahtev. Seveda je takšno stanje zahtevalo poseg, še zlasti, ker so družinski pomočniki v nekaterih občinah skoraj zrušili občinske finance. Dogovarjanja med občinami in ministrstvom so bila trda in dolgotrajna, zato je zakon po eno letnem usklajevanju danes obravnavan v državnem zboru. Novi predlog zneska za pomoč in postrežbo, ki ga dobiva invalidna oseba, se prenaša na občino. Invalidna oseba in zavezanci za preživljanje sofinancirajo družinskega pomočnika do njihove plačilne sposobnosti, eventualno razliko pa doda občina, ki lahko vknjiži tudi lastninsko pravico na nepremičnine. Seveda je še dodatna varovalka. Pogoj za status družinskega pomočnika je brezposelna oseba ali oseba, ki zapusti trg dela, ali je v delovnem razmerju s krajšim časom, ali podjetnik, ki preneha opravljati svojo dejavnost. Potrdilo izdaja območna enota zavoda za zaposlovanje, o izbiri odloči pristojni center za socialno delo na podlagi mnenja invalidskih komisij ZPIZ.
Po mnenju Poslanske skupine SDS zakon sledi svojemu namenu in rešuje rak rano občin, tj. družinskega pomočnika, zato bomo predlagani zakon v nadaljevanju tudi podprli.
Rudi Veršnik: S Predlogom sprememb in dopolnitev Zakona o socialnem varstvu se spreminjajo in dopolnjujejo denarne socialne pomoči in družinski pomočnik.
Obstoječi zakon je bil v celoti uveljavljen 1.1.2003, ko je bila uveljavljena polna višina denarne socialne pomoči v višini 46.981 tolarjev. Razloge za spremembo obstoječega zakona je prav gotovo iskati v slabostih dosedanjega sistema denarne socialne pomoči. Glavne slabosti pa so. Prvič, denarna socialna pomoč na nekaterih področjih ne delujejo dovolj učinkovito. Drugič, pri postopku dodeljevanja denarne socialne pomoči je težko preverjati okoliščine. Tretjič, denarna socialna pomoč je postala instrument premostitve materialne ogroženosti v čakanju na odločitev o drugih pravicah, ker seveda ni njen namen. Četrtič, izredna denarna socialne pomoč se ne uporablja vedno v skladu z njenim namenom. Od naštetih slabosti je potrebno pogledati tudi razloge za spreminjanje zakona. Ob tem mi dovolite, da jih nekaj tudi naštejem. Prvič, zlorabe pri prikazovanju dohodka ali premoženja. Drugič, veliko povečanje upravičencev od 62 tisoč v letu 2002 na 90.900 v letu 2004, kar pomeni 45 % porast. Tretjič, poraba sredstev iz proračuna je iz 18 milijard v letu 2002 narasla na 32.8 milijard v letu 2004, kar pomeni 82 % povečanje. Četrtič, od vseh opravičencev je kar 30 % dolgotrajnih prejemnikov. Petič, opravičenci do denarne socialne pomoči postajajo nefleksibilni pri aktivni politiki zaposlovanja. Šestič, poseben problem pa predstavlja podatek, da je med prejemniki denarne socialne pomoči 43 % mlajših od 27 let, od tega 11 tisoč dolgotrajnih prejemnikov.
Novi predlog sprememb na področju denarnih socialnih pomoči prinaša novost, po kateri družina in posameznik nista opravičena do pomoči v primeru prihrankov ali premoženja, ki je večje od 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Kot premoženje pa se ne upošteva osebno vozilo do vrednosti 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Za osebe, ki so tujci in nimajo stalnega prebivališča v RS se v lastni dohodek šteje preživnina. V primeru skupnega varstva in vzgoje otroka se v višini minimalnega dohodka za otroka določi v polovičnem znesku. Center za socialno delo določa o zmanjšanju pomoči za 30 % v primeru, če prejemnik živi z osebami, ki imajo dovolj lastnih sredstev. Vsako izredno denarno pomoč mora prejemnik porabiti za točno določen namen in v 15-ih dneh priložiti dokazila. V primeru, da tega ne stori, 18 mesecev ni opravičen do denarne socialne pomoči. Delodajalec dobi subvencijo, če zaposli dolgotrajno brezposelno osebo,najmanj za eno leto. Brezposelna oseba, ki je od zavoda napotena na delo, je dolžna delo opravljati od 8 ur tedensko in največ do 56 ur mesečno, v primeru zavrnitve izgubi socialno pomoč za dobo 6 mesecev. Neopravičeno dodeljeno socialno pomoč je treba vrniti v roku 30 dni. Družinskega pomočnika ureja zakon iz leta 2004. Takratna ocena koriščenja te možnosti je bila močno podcenjena,saj nam podatki iz leta 2005 kažejo skoraj enkrat večje število rešenih prošenj, vloženih pa je bilo preko tisoč zahtev. Seveda je takšno stanje zahtevalo poseg, še zlasti, ker so družinski pomočniki v nekaterih občinah skoraj zrušili občinske finance. Dogovarjanja med občinami in ministrstvom so bila trda in dolgotrajna, zato je zakon po eno letnem usklajevanju danes obravnavan v državnem zboru. Novi predlog zneska za pomoč in postrežbo, ki ga dobiva invalidna oseba, se prenaša na občino. Invalidna oseba in zavezanci za preživljanje sofinancirajo družinskega pomočnika do njihove plačilne sposobnosti, eventualno razliko pa doda občina, ki lahko vknjiži tudi lastninsko pravico na nepremičnine. Seveda je še dodatna varovalka. Pogoj za status družinskega pomočnika je brezposelna oseba ali oseba, ki zapusti trg dela, ali je v delovnem razmerju s krajšim časom, ali podjetnik, ki preneha opravljati svojo dejavnost. Potrdilo izdaja območna enota zavoda za zaposlovanje, o izbiri odloči pristojni center za socialno delo na podlagi mnenja invalidskih komisij ZPIZ.
Po mnenju Poslanske skupine SDS zakon sledi svojemu namenu in rešuje rak rano občin, tj. družinskega pomočnika, zato bomo predlagani zakon v nadaljevanju tudi podprli.