Predlog zakona o sprem. in dopoln. Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi
četrtek, 14. 12. 2006 Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil mag. Branko Grims.
Mag. Branko Grims: Zagotovo se nobena stranka v Sloveniji tako zelo ne zaveda pomena referenduma, neposrednega odločanja najvišjega suverena, torej ljudstva, kot SDS. Z neposredno odločitvijo ljudstva je povezana vsa naša zgodovina, od tega, da je bil naš podmladek prvi, ki je nekoč predlagal odločitev ljudstva o samostojni Sloveniji, do referendumov, ki se jih vsi še zelo dobro spominjate in so ključno zaznamovali slovenski politični prostor, recimo pred volitvami 2004 je bil to zagotovo referendum v zvezi s t. i. izbrisanimi. Ustava Republike Slovenije daje temu poseben pomen, torej so se tega zavedali že tudi očetje slovenske Ustave. Relevanten je drugi odstavek 3. člena Ustave Republike Slovenije, kjer je kristalno jaseno: “V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Uresničuje jo neposredno.” In šele potem na drugo mesto daje posredno uresničevanje, seveda, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Danes bomo odločali o zakonu, ki v bistvu pomeni ureditev pravnega reda skladno z neko ustavno odločbo, ki je precej globoko posegla tudi v demokratične standarde te države. Namreč, ustavna odločitve ustavnega sodišča v praksi pomeni ukinitev predhodnega zakonodajnega referenduma in tega sedaj tudi v tem predlogu ni. Predlog, tak kot je, je seveda kompromis. Kot takšnega ga sprejemamo in ko takega ga bomo v SDS tudi podprli. Vendar ob tem želimo zelo jasno opozoriti na en problem, ki se mu nekateri izogibajo, je pa po našem mnenju ključen. Namreč, vseeno je s to odločitvijo Ustavnega sodišča RS prišlo do nekolikšnega znižanja že doseženih demokratičnih standardov te države. Naj to povem na najbolj enostaven način. Zakon, za katerega ne bi glasovala neka večina v parlamentu, katerakoli večina že, po sedaj veljavni ureditvi, zaradi te odločitve ustavnega sodišča sploh ne more več priti na odločanje, sploh ne more več priti na referendum. In zaradi tega smo predlagali, da bi se to na nek način uredilo drugače. In predlagali smo švicarski model in iskreno obžalujemo, da ni bilo mogoče najti zadostne količine soglasja, da bi do tega tudi prišli. S tem bi naredili dvoje. Prvič bi se izognili tej slovenski pogruntavščini predhodnega zakonodajnega referenduma, za katerega kot oblike najbrž res ni potrebno kaj dosti žalovati. Po drugi strani pa bi odprli ta demokratični prostor, da bi lahko ljudstvo kot najvišji suveren dejansko odločalo o prav vseh zadeva, seveda, v okviru Ustave Republike Slovenije.
S tem bi se izognili še eni pasti, ki je bila še kako opazna v razpravah nekaterih kolegov, ki so predstavljali stališča svojih poslanskih skupin. Namreč referendum danes marsikdo razume ali pa ga je do sedaj razumel predvsem kot orožje v postopku. To se pravi, kot neko, po domače rečeno kajlo, ki se jo je lahko zabijalo in se je seveda tudi sedaj še vedno bo dalo, le nekoliko težje bo, zabijati v zakonodajno kolesje, ko steče postopek sprejemanja nekega zakona v državnem zboru. Zaradi tega se to potem poskuša kompenzirati na druge načine. Recimo z dvigom števila potrebnih podpisov, pa še z drugimi uporabljenimi metodami, ki so bili in so še v zakonu. Vsemu temu bi se izognili s švicarskim modelom, kajti tako kot je bil že predstavljen, to bi pomenilo, da o njem odloči najprej državni zbor, če zakon, ki ga ljudska iniciativa sprejme, sploh ni problema, če pa ne, pa ima možnost ponuditi tudi svojo rešitev in potem odloči ljudstvo in njegova odločitev je dokončna. V SDS smo trdno prepričani, da bi bilo tudi bolj demokratično, da bi bilo tako in to temo zagotovo pustimo na ta način odprto in upamo, da bo v bodoče, če ne prej v naslednjem mandatu, mogoče zbrati zadostno stopnjo soglasja in storiti tudi še ta korak. Danes pa bomo, kot rečeno, ta kompromis, ta zakon, ki je predlagan, podprli.
Mag. Branko Grims: Zagotovo se nobena stranka v Sloveniji tako zelo ne zaveda pomena referenduma, neposrednega odločanja najvišjega suverena, torej ljudstva, kot SDS. Z neposredno odločitvijo ljudstva je povezana vsa naša zgodovina, od tega, da je bil naš podmladek prvi, ki je nekoč predlagal odločitev ljudstva o samostojni Sloveniji, do referendumov, ki se jih vsi še zelo dobro spominjate in so ključno zaznamovali slovenski politični prostor, recimo pred volitvami 2004 je bil to zagotovo referendum v zvezi s t. i. izbrisanimi. Ustava Republike Slovenije daje temu poseben pomen, torej so se tega zavedali že tudi očetje slovenske Ustave. Relevanten je drugi odstavek 3. člena Ustave Republike Slovenije, kjer je kristalno jaseno: “V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Uresničuje jo neposredno.” In šele potem na drugo mesto daje posredno uresničevanje, seveda, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Danes bomo odločali o zakonu, ki v bistvu pomeni ureditev pravnega reda skladno z neko ustavno odločbo, ki je precej globoko posegla tudi v demokratične standarde te države. Namreč, ustavna odločitve ustavnega sodišča v praksi pomeni ukinitev predhodnega zakonodajnega referenduma in tega sedaj tudi v tem predlogu ni. Predlog, tak kot je, je seveda kompromis. Kot takšnega ga sprejemamo in ko takega ga bomo v SDS tudi podprli. Vendar ob tem želimo zelo jasno opozoriti na en problem, ki se mu nekateri izogibajo, je pa po našem mnenju ključen. Namreč, vseeno je s to odločitvijo Ustavnega sodišča RS prišlo do nekolikšnega znižanja že doseženih demokratičnih standardov te države. Naj to povem na najbolj enostaven način. Zakon, za katerega ne bi glasovala neka večina v parlamentu, katerakoli večina že, po sedaj veljavni ureditvi, zaradi te odločitve ustavnega sodišča sploh ne more več priti na odločanje, sploh ne more več priti na referendum. In zaradi tega smo predlagali, da bi se to na nek način uredilo drugače. In predlagali smo švicarski model in iskreno obžalujemo, da ni bilo mogoče najti zadostne količine soglasja, da bi do tega tudi prišli. S tem bi naredili dvoje. Prvič bi se izognili tej slovenski pogruntavščini predhodnega zakonodajnega referenduma, za katerega kot oblike najbrž res ni potrebno kaj dosti žalovati. Po drugi strani pa bi odprli ta demokratični prostor, da bi lahko ljudstvo kot najvišji suveren dejansko odločalo o prav vseh zadeva, seveda, v okviru Ustave Republike Slovenije.
S tem bi se izognili še eni pasti, ki je bila še kako opazna v razpravah nekaterih kolegov, ki so predstavljali stališča svojih poslanskih skupin. Namreč referendum danes marsikdo razume ali pa ga je do sedaj razumel predvsem kot orožje v postopku. To se pravi, kot neko, po domače rečeno kajlo, ki se jo je lahko zabijalo in se je seveda tudi sedaj še vedno bo dalo, le nekoliko težje bo, zabijati v zakonodajno kolesje, ko steče postopek sprejemanja nekega zakona v državnem zboru. Zaradi tega se to potem poskuša kompenzirati na druge načine. Recimo z dvigom števila potrebnih podpisov, pa še z drugimi uporabljenimi metodami, ki so bili in so še v zakonu. Vsemu temu bi se izognili s švicarskim modelom, kajti tako kot je bil že predstavljen, to bi pomenilo, da o njem odloči najprej državni zbor, če zakon, ki ga ljudska iniciativa sprejme, sploh ni problema, če pa ne, pa ima možnost ponuditi tudi svojo rešitev in potem odloči ljudstvo in njegova odločitev je dokončna. V SDS smo trdno prepričani, da bi bilo tudi bolj demokratično, da bi bilo tako in to temo zagotovo pustimo na ta način odprto in upamo, da bo v bodoče, če ne prej v naslednjem mandatu, mogoče zbrati zadostno stopnjo soglasja in storiti tudi še ta korak. Danes pa bomo, kot rečeno, ta kompromis, ta zakon, ki je predlagan, podprli.