Predlog zakona o sprem. in dopoln. Zakona o plačilnem prometu

Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Bojan Starman. Bojan Starman: Veljaven Zakon o plačilnem prometu je bil sprejet marca leta 2002 in se je usklajeval s pravnim redom v EU tudi v marcu 2004. Ustavno sodišče je z odločbo 27.10. razveljavilo prvi in drugi odstavek 29. člena zakona, v kolikor se nanaša na fizične osebe, ki niso zasebniki. To pa pomeni, da ni več pravne podlage za vodenje registra transakcijskih računov za fizične osebe, ki niso zasebniki. odločba ustavnega sodišča ni določila začasne uredite tega področja glede obdelave osebnih podatkov fizičnih oseb, ki niso zasebniki in zato se register transakcijskih računov v tem delu in v tem času ne more uporabljati oz. obdelovati, kar predstavlja na določenih področjih kot so izvršba, davčni postopki in preprečevanje pranja denarja velik problem oz. zastoje pri učinkovitem izvrševanju pristojnosti. Ocena slovenske zakonodaje z vidika usklajenosti z Direktivo 98/26/ES, ki je bila izvedena v okviru postopkov vključevanja Banke Slovenije v evropski plačilni sistem evro 1 in nemški plačilni sistem RTES plus je pokazala, da obstajajo v zakonu določene pomanjkljivosti oz. nejasnosti zaradi katerih se postavlja dvom o ustreznosti implementacije navedene direktive v slovensko zakonodajo. Spremembe zakona so potrebne, da bi se zagotovila celovita implementacija določb Direktive 98/26/ES v Zakon o plačilnem prometu. V okviru ocene je bilo izpostavljeno zlasti vprašanje ustrezne opredelitve pojmov ter posledično ustrezno opredelitev posledic, ki jih določa direktiva. Ocena je tako pokazala, da je razlaga posameznih pojmov glede na namen direktive preozka ter zato ni zagotovljena celovita implementacija te direktive v slovensko zakonodajo. Predvsem gre za opredelitev članov plačilnega sistema, kjer se predlaga širšo opredelitev, kot so po sedaj veljavnem zakonu izvajalci plačilnega prometa ter opredelitev insolventnih postopkov, kjer se prav tako predlaga širšo opredelitev kot stečaj po sedanjem besedilu zakona. Ker je ocena ustreznosti implementacije navedene direktive v nacionalno zakonodaja obvezna sestavina postopkov vključevanja domačih institucij v plačilne sisteme v drugih državah članicah in s tem tudi eden od postopkov v okviru vključevanja slovenskih bank v target evropski plačilni sistem za poravnave evro plačil velikih vrednosti, je potrebno zagotoviti implementacijo te direktive v zakon na način, ki ne bo dopuščal nikakršnega dvoma o skladnosti slovenske zakonodaje z direktivo. Zaradi vključevanja slovenskih bank in drugih institucij v tuje plačilne sisteme, je s spremembami, z zakoni potrebno odpraviti omejitve, ki prepovedujejo izvajalcem plačilnega prometa, da bi plačila velikih vrednosti poravnavali v kateremkoli drugem sistemu kot je sistem, ki ga opravlja Banka Slovenije, novela zakona pa je potrebna tudi zaradi povečanja neustreznega zneska osnovnega kapitala družb, ki izvajajo za izdajo elektronskega denarja, ki ga predpisuje veljavni zakon in znaša 222 milijonov tolarjev, direktiva pa določa, da mora biti ta znesek milijon tolarjev. Predlog sprememb tega zakona daje podlage za vodenje registra transakcijskih računov za fizične osebe, ki je prenehalo obstajati z odločbo ustavnega sodišča. Predlog zakona prinaša širšo definicijo postopkov zaradi insolventnosti, saj veljavni zakon definira le postopek v primeru stečaja plačilnega sistema, kar je z vidika predpisov EU preozko. Postopki zaradi insolventnosti so za namene tega zakona, to pomeni postopke prisilne poravnave, stečaja in neprostovoljne likvidacije ter druge ukrepe oz. postopke, ki jih izključuje ali imenuje izvršitelj nalogov za poravnavo in razširitev veljavnih določb, ki se nanašajo na stečajni postopek in na vse postopke zaradi insolventnosti plačilnega sistema. Spreminjajo in dopolnjujejo se tudi določbe zakona, ki urejajo plačilne sisteme oziroma člane plačilnih sistemov za veljavni zakon. Glede na Direktivo 98/26/ES zakon preozko določa, da so lahko člani plačilnega sistema le izvajalci plačilnega prometa. S predlogom se določa, da se s pravili plačilnega sistema določi tudi trenutek sprejema naloga za poravnavo v sistem in trenutek nepreklicnosti naloga za poravnavo. Po veljavni ureditvi Banka Slovenije opravlja plačilni sistem za poravnavo tolarskih plačil velikih vrednosti, ki pa bo s prevzemom evra kot denarne enote Republike Slovenije prenehal obstajati. Vsi navedeni razlogi nas navajajo na to, da bo tudi SDS ta predlog zakona podprla.