Predlog zakona o sprem. in dopoln. Zakona o maturi
petek, 27. 10. 2006 Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavila Alenka Jeraj.
Alenka Jeraj: V poslanski skupini bomo podprli predlagane spremembe Zakona o maturi, ki gredo v korist dijakinj in dijakov.
Poslanci Slovenske demokratske stranke so že ob sprejemu zakona leta 2003 opozarjali na problem neenakosti vseh kandidatov. S spremembo zakona se odpravljajo formalne ovire, zaradi katerih vsi kandidati za splošno maturo niso imeli enakih možnosti za opravljanje mature v obeh izpitnih rokih. Sprememba odpravlja ovire v okviru splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja in sicer v smeri celostnega razvoja posameznika kot kulturnega, ustvarjalnega, moralnega, delovnega, družbenega in ekološko osveščenega bitja, ki si v pogojih enakih možnosti pridobiva znanja, vrline in kompetence za uspešno delovanje v družbenem okolju.
Prvi in najpomembnejši sklop sprememb, ko govorimo o splošni maturi, je uvedba drugega roka, jesenskega roka, splošne mature. S tem se zagotavljajo enaki pogoji za opravljanje vsem kandidatom v obeh izpitnih rokih. Tako bi naj vzpostavili novo temeljno načelo Zakona o maturi, da so vsi kandidati izenačeni glede možnosti opravljanja mature ali posameznih izpitov splošne mature v obeh izpitnih rokih in prav tako, da je vsem kandidatom omogočeno, da lahko tako splošno kot tudi poklicno maturo opravljajo večkrat, bodisi da popravljajo negativne ocene ali opravljajo celotno maturo ponovno. 6. člen novele kandidatom, ki so maturo uspešno pravili že v spomladanskem roku omogoča popravljane ocen v jesenskem roku S tem se povečuje možnost kandidatov, da se vpišejo v željen visokošolski program v istem šolskem letu. Odpravlja se člene, po katerih je dovoljeno do dvakrat ponovno popravljanje negativno ocenjenih premetov mature v izključno treh zaporednih izpitnih rokih. Po novem bo popravljanje negativno ocenjenih predmetov mature možno v vseh izpitnih rokih v okviru dveh let. S tem se predvsem starejšim kandidatom omogoča hitrejši zaključek izobraževanja.
Drugi sklop sprememb se nanaša na nekatere organizacijsko-izvedbene rešitve mature, gre za rešitev problematike, na katero je opozorila informacijska pooblaščenka, ko je bilo na podlagi njene odločbe potrebno objaviti rezultate mature. Predlagatelj skuša določiti metodologijo, torej, kaj je pravzaprav tisto, kar naj bi se pravzaprav podalo oziroma kar naj bi podalo informacijo o kakovosti mature na šoli. Kakovost se bo ugotavljala v skladu z metodologijo, ki jo bo določil minister na predlog obeh državnih maturitetnih komisij. Statistični podatki o rezultatih bodo obdelani tako, da bodo odražali dejansko stanje glede na vse bistvene pokazatelje kakovosti in bodo prav tako obravnavani v okviru letnih poročil o maturi. Navedeni podatki se bodo lahko uporabljali predvsem za pripravo strokovnih analiz in ustreznih ukrepov v zvezi z maturo.
Na podlagi našega amandmaja, amandmaja koalicijskih poslanskih skupin, o katerem bomo razpravljali kasneje se zagotavlja ustreznejša pravna podlaga za javno objavo rezultatov kakovosti mature v smeri že omenjene odločbe informacijske pooblaščenke. Z amandmajem predlagamo, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabljati za razvrščanje šol.
Tretji sklop sprememb se nanaša na uskladitev in dopolnitev kazensko-nadzorstvenih določil, uvaja se učinkovit nadzor nad maturo, da bi zagotovili ustreznejše varovanje dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost pri maturi, tudi z nekaterimi preventivnimi ukrepi.
Na podlagi navedenega, torej pomembnih izboljšav v korist dijakinj in dijakov, bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke novelo Zakona o maturi podprli.
Alenka Jeraj: V poslanski skupini bomo podprli predlagane spremembe Zakona o maturi, ki gredo v korist dijakinj in dijakov.
Poslanci Slovenske demokratske stranke so že ob sprejemu zakona leta 2003 opozarjali na problem neenakosti vseh kandidatov. S spremembo zakona se odpravljajo formalne ovire, zaradi katerih vsi kandidati za splošno maturo niso imeli enakih možnosti za opravljanje mature v obeh izpitnih rokih. Sprememba odpravlja ovire v okviru splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja in sicer v smeri celostnega razvoja posameznika kot kulturnega, ustvarjalnega, moralnega, delovnega, družbenega in ekološko osveščenega bitja, ki si v pogojih enakih možnosti pridobiva znanja, vrline in kompetence za uspešno delovanje v družbenem okolju.
Prvi in najpomembnejši sklop sprememb, ko govorimo o splošni maturi, je uvedba drugega roka, jesenskega roka, splošne mature. S tem se zagotavljajo enaki pogoji za opravljanje vsem kandidatom v obeh izpitnih rokih. Tako bi naj vzpostavili novo temeljno načelo Zakona o maturi, da so vsi kandidati izenačeni glede možnosti opravljanja mature ali posameznih izpitov splošne mature v obeh izpitnih rokih in prav tako, da je vsem kandidatom omogočeno, da lahko tako splošno kot tudi poklicno maturo opravljajo večkrat, bodisi da popravljajo negativne ocene ali opravljajo celotno maturo ponovno. 6. člen novele kandidatom, ki so maturo uspešno pravili že v spomladanskem roku omogoča popravljane ocen v jesenskem roku S tem se povečuje možnost kandidatov, da se vpišejo v željen visokošolski program v istem šolskem letu. Odpravlja se člene, po katerih je dovoljeno do dvakrat ponovno popravljanje negativno ocenjenih premetov mature v izključno treh zaporednih izpitnih rokih. Po novem bo popravljanje negativno ocenjenih predmetov mature možno v vseh izpitnih rokih v okviru dveh let. S tem se predvsem starejšim kandidatom omogoča hitrejši zaključek izobraževanja.
Drugi sklop sprememb se nanaša na nekatere organizacijsko-izvedbene rešitve mature, gre za rešitev problematike, na katero je opozorila informacijska pooblaščenka, ko je bilo na podlagi njene odločbe potrebno objaviti rezultate mature. Predlagatelj skuša določiti metodologijo, torej, kaj je pravzaprav tisto, kar naj bi se pravzaprav podalo oziroma kar naj bi podalo informacijo o kakovosti mature na šoli. Kakovost se bo ugotavljala v skladu z metodologijo, ki jo bo določil minister na predlog obeh državnih maturitetnih komisij. Statistični podatki o rezultatih bodo obdelani tako, da bodo odražali dejansko stanje glede na vse bistvene pokazatelje kakovosti in bodo prav tako obravnavani v okviru letnih poročil o maturi. Navedeni podatki se bodo lahko uporabljali predvsem za pripravo strokovnih analiz in ustreznih ukrepov v zvezi z maturo.
Na podlagi našega amandmaja, amandmaja koalicijskih poslanskih skupin, o katerem bomo razpravljali kasneje se zagotavlja ustreznejša pravna podlaga za javno objavo rezultatov kakovosti mature v smeri že omenjene odločbe informacijske pooblaščenke. Z amandmajem predlagamo, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabljati za razvrščanje šol.
Tretji sklop sprememb se nanaša na uskladitev in dopolnitev kazensko-nadzorstvenih določil, uvaja se učinkovit nadzor nad maturo, da bi zagotovili ustreznejše varovanje dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost pri maturi, tudi z nekaterimi preventivnimi ukrepi.
Na podlagi navedenega, torej pomembnih izboljšav v korist dijakinj in dijakov, bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke novelo Zakona o maturi podprli.