Predlog zakona o sprem. in dopoln. Zakona o izvržbi in zavarovanju
sreda, 25. 10. 2006Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavila Alenka Jeraj.
Alenka Jeraj: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju je eden izmed zakonov, katerih spremembe in dopolnitve so usmerjene k zmanjševanju oziroma odpravi sodnih zaostankov. Prav izvršilni postopki so tisti, kjer so, kot smo že danes nekajkrat slišali, sodni zaostanki najštevilčnejši. Konec leta 2004 so predstavljali več kot polovični delež nerešenih zadev pred sodišči. Pri tem gre za sistemsko težavo v zvezi s katero Zakon o izvršbi in zavarovanju iz leta 1998 ni prinesel rešitev, ki so jih upniki in sodstvo pričakovali. Problem dolgotrajnih izvršnih postopkov pa se je le stopnjeval. Predlog je danes pred nami, zajema tri sklope sprememb in dopolnitev. Prvi je namenjen informatizaciji izvršilnih postopkov. Leta 2004 je bil s strani vrhovnega sodišča predlagan projekt zmanjševanja sodnih zaostankov na področju izvršbe. Ta projekt je podprla tudi Evropska komisija, ki sodnim zaostankom in njihovi odpravi posveča veliko pozornost, in odobrila pomoč v višini 600 tisoč evrov. Projekt prenove v veliki meri temelji na izkušnjah, ki jih je slovensko sodstvo pridobilo z uspešno zaključenima projektoma sodnega registra in elektronske zemljiške knjige ter poteka v sodelovanju z nemškimi in drugimi strokovnjaki držav članic. Po tem sklopu sprememb se bodo predlogi za izvršbo lahko vlagali na predpisanih obrazcih, predlogom za izvršbo ne bo več potrebno prilagati listin in dokazov, predlogi za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa se bodo pošiljali centralnemu sodišču, kjer jih bo informacijski sistem avtomatizirano obdeloval ter izdajal sklepe.
Drugi sklop sprememb in dopolnitev se nanaša na delo izvršiteljev. Ukinja se teritorialna pristojnost izvršiteljev, znižuje se stopnja formalne izobrazbe, pri čemer ne gre za zniževanje obsega znanja, strokovnosti in usposobljenosti. Določa se dolžnost upnika, da v predlogu za izvršbo navede izvršitelja, zaradi pospešitve izvršilnih postopkov pa se določajo tudi dodatni roki, v katerih morajo izvršitelji opraviti izvršilna dejanja. Tretji sklop je namenjen spremembam in dopolnitvam, s katerimi se odpravljajo pomanjkljivosti sedanje ureditve. Tako bodo lahko strokovni sodelavci po odredbi sodnika vodili naroke o izvršbah na nepremičnine, nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, ter izpraznitvi in izročitvi nepremičnin, o upnikovem predlogu za odlog izvršbe, s katerim se dolžnik strinja oziroma se o predlogu v času, ki mu ga določi izvršitelj za odgovor na predlog, ne izjavi sodišču ne bi bilo več treba izdajati posebnega sklepa. Zaradi pospešitve postopka pa se predlaga tudi, da organizacija za plačilni promet, če na dolžnikovem računu najmanj tri mesece ni bilo nobenega priliva sredstev sklep o izvršbi takoj po prejemu vrne sodišču.
Na seji matičnega delovnega telesa so bili sprejeti tudi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin in sicer k 45. členu ter amandmaji za nove 74a., 74b. in 74c. člen. Predlog zakona je bil potrjen brez glasu proti.
Jasno je, da sta odprava sodnih zaostankov in čim boljše pravno varstvo posameznika temeljna cilja ne le v Sloveniji, ampak tudi v preostalih državah Evropske unije. V koalicijsko pogodbo smo zapisali, da bo prednostna naloga koalicije zmanjševanje sodnih zaostankov. Tudi s spremembo Zakona o izvršbi in zavarovanju to delamo, zato bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagane spremembe podprli.
Alenka Jeraj: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju je eden izmed zakonov, katerih spremembe in dopolnitve so usmerjene k zmanjševanju oziroma odpravi sodnih zaostankov. Prav izvršilni postopki so tisti, kjer so, kot smo že danes nekajkrat slišali, sodni zaostanki najštevilčnejši. Konec leta 2004 so predstavljali več kot polovični delež nerešenih zadev pred sodišči. Pri tem gre za sistemsko težavo v zvezi s katero Zakon o izvršbi in zavarovanju iz leta 1998 ni prinesel rešitev, ki so jih upniki in sodstvo pričakovali. Problem dolgotrajnih izvršnih postopkov pa se je le stopnjeval. Predlog je danes pred nami, zajema tri sklope sprememb in dopolnitev. Prvi je namenjen informatizaciji izvršilnih postopkov. Leta 2004 je bil s strani vrhovnega sodišča predlagan projekt zmanjševanja sodnih zaostankov na področju izvršbe. Ta projekt je podprla tudi Evropska komisija, ki sodnim zaostankom in njihovi odpravi posveča veliko pozornost, in odobrila pomoč v višini 600 tisoč evrov. Projekt prenove v veliki meri temelji na izkušnjah, ki jih je slovensko sodstvo pridobilo z uspešno zaključenima projektoma sodnega registra in elektronske zemljiške knjige ter poteka v sodelovanju z nemškimi in drugimi strokovnjaki držav članic. Po tem sklopu sprememb se bodo predlogi za izvršbo lahko vlagali na predpisanih obrazcih, predlogom za izvršbo ne bo več potrebno prilagati listin in dokazov, predlogi za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa se bodo pošiljali centralnemu sodišču, kjer jih bo informacijski sistem avtomatizirano obdeloval ter izdajal sklepe.
Drugi sklop sprememb in dopolnitev se nanaša na delo izvršiteljev. Ukinja se teritorialna pristojnost izvršiteljev, znižuje se stopnja formalne izobrazbe, pri čemer ne gre za zniževanje obsega znanja, strokovnosti in usposobljenosti. Določa se dolžnost upnika, da v predlogu za izvršbo navede izvršitelja, zaradi pospešitve izvršilnih postopkov pa se določajo tudi dodatni roki, v katerih morajo izvršitelji opraviti izvršilna dejanja. Tretji sklop je namenjen spremembam in dopolnitvam, s katerimi se odpravljajo pomanjkljivosti sedanje ureditve. Tako bodo lahko strokovni sodelavci po odredbi sodnika vodili naroke o izvršbah na nepremičnine, nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, ter izpraznitvi in izročitvi nepremičnin, o upnikovem predlogu za odlog izvršbe, s katerim se dolžnik strinja oziroma se o predlogu v času, ki mu ga določi izvršitelj za odgovor na predlog, ne izjavi sodišču ne bi bilo več treba izdajati posebnega sklepa. Zaradi pospešitve postopka pa se predlaga tudi, da organizacija za plačilni promet, če na dolžnikovem računu najmanj tri mesece ni bilo nobenega priliva sredstev sklep o izvršbi takoj po prejemu vrne sodišču.
Na seji matičnega delovnega telesa so bili sprejeti tudi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin in sicer k 45. členu ter amandmaji za nove 74a., 74b. in 74c. člen. Predlog zakona je bil potrjen brez glasu proti.
Jasno je, da sta odprava sodnih zaostankov in čim boljše pravno varstvo posameznika temeljna cilja ne le v Sloveniji, ampak tudi v preostalih državah Evropske unije. V koalicijsko pogodbo smo zapisali, da bo prednostna naloga koalicije zmanjševanje sodnih zaostankov. Tudi s spremembo Zakona o izvršbi in zavarovanju to delamo, zato bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagane spremembe podprli.