Predlog zakona o sprem. in dopoln. Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih

Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Milenko Ziherl. Milenko Ziherl: Od leta 2001 in 2004, ko je bil ta zakon sprejet in spreminjan, se je zgodilo veliko stvari in sicer se je zmanjšalo število aktivnih substanc na slovenskem trgu iz 430 na 280. S tem so nekatere rastline, za katere se zaščitna sredstva proizvajajo v manjših količinah, ostale brez zaščitnih sredstev. Nekatera zaščitna sredstva so se dala pridobiti edino ob priloženem dokazilu o dodatnem izobraževanja za fitofarmacevtska sredstva. Ker se tega dokazila ni splačalo pridobiti manjšim pridelovalcem, ljubiteljskim pridelovalcem, upravljavcem parkov, golf igrišč itn., niso imeli dostopa do teh sredstev. Poleg tega zakon določa pristojni laboratorij, ki bo opravljal analize za inšpekcijski nadzor za odvzete vzorce s terena. Spremeniti je bilo treba tudi člene, ki določajo kazenske sankcije, kjer je bilo treba slovenske tolarje nadomestiti z evri. Poleg tega zakon določa tudi pogostost pregleda naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. Predlagana rešitev tri leta za novo napravo in potem vsaki dve naslednji leti ponoven pregled se nam zdi povsem zadovoljiva za naprave, ki se uporabljajo nekajkrat na leto. Evropska unija in sicer svet in parlament pripravljata že novo uredbo, ki bo zamenjala to uredbo št. 91/414, kjer bodo glavni poudarki na tem, da bodo države Evropske unije razdeljene na tri cone in sicer cone, ki bodo klimatsko in agrotehnično sorodne. In znotraj države, znotraj posamezne cone se bodo avtomatsko priznavalo registracijo fitofarmacevtskih sredstev. Naj to ponazorim bolj plastično. Če bomo, recimo, v isti coni z Italijo in morda Francijo, bodo sredstva, registrirana v Franciji, hkrati avtomatsko registrirana pri nas. Vendar je bolj spodbuden podatek, da direktiva Evropske unije pripravlja tudi predlog o zaščiti intelektualne lastnine, predvsem pa o primerjalni oceni fitofarmacevtskih sredstev, s tem da bo spodbujala nadomeščanje nevarnih substanc z varnejšimi. In tu je tisto upanje oziroma nek odgovor na strah vseh nas, da so voda, zemlja in okolje preveč onesnaženi s temi sredstvi. Vendar si je težko predstavljati moderno kmetijstvo brez teh sredstev. Edino upanje je, da se nevarne substance zamenjajo z manj nevarnimi, predvsem tistimi, ki imajo krajšo karenco in v zemlji razpadajo na okolju manj nevarne, da ne rečem morda celo delno prijazne sestavine. Torej, pripravlja se uredba, ki se imenuje Tematska strategija o trajnostni rabi pesticidov, ter direktiva za dosego trajnostne rabe pesticidov. Vendar bo do takrat preteklo še precej časa, zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je predlog zakona dober, da bo do takrat rešil te zadrege, da bo omogočil predvsem malim pridelovalcem, da bodo lahko tudi oni prišli do zaščitnih sredstev brez, včasih na lahek način pridobljenega dokazila o sposobnosti za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, saj so znani primeri, ko so kar predavatelji narekovali odgovore. Torej, zaradi vsega navedenega bomo predlog novele zakona v Slovenski demokratski stranki podprli.