Predlog zakona o sprem. in dopoln. Zakona o finančnem poslovanju podjetij

Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Bojan Starman.  Bojan Starman: Slovenska demokratska stranka bo predlagane spremembe Zakona o finančnem poslovanju podjetij seveda v celoti podprla. Zakon, ki je veljal od leta 1999, je nesprejemljiv in res mi ni jasno, kako je tako dolgo veljal v naši praksi. Ta zakon je leta 1999 prinesel določeno čudno, unikatno rešitev na tem področju, ko predvideva izbris podjetij po službeni dolžnosti, ki v dveh zaporednih letih niso predložile letnih poročil, nimajo premoženja, 12 mesecev niso opravljale prometa preko svojih računov ali ki se niso uskladile z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Ta zakon naj bi pospešil, izboljšal finančno disciplino in seveda tudi ažuriral naš sodni register. Zakon je prinesel ogromno zmedo in seveda škodo tako eni strani kot drugi strani, naredil pa je malo. Nikjer na svetu ni tega in tudi ZGD. Živeli smo v veri, da kar vložimo v podjetja za namene podjetniške dejavnosti, je praktično v podjetjih tisto, s katerim tvegamo svoje premoženje. Če podjetje propade, lahko izgubimo to premoženje. Kako podjetje propade, kako se likvidira, ko zaide v težave in preko stečaja, je jasno. V Zakonu o gospodarskih družbah so predvideni vsi postopki. Vsi prijavijo sodišču svoje terjatve. Ene so izročilne, te imajo po navadi banke, so tiste, ki so zaščitene s hipotekami, delavci imajo tudi druge in nato so še vsi ostali, sodišče potem ugotavlja upravičenost vseh prijavljenih terjatev, prereka določene, za katere smatra, da niso upravičene, in na koncu odloči. To je spisek vseh terjatev, ki jih ima podjetje. Potem stečajni upravitelj v svojem postopku iz preostanka premoženja nabere vso razpoložljivo premoženje in enakomerno porazdeli, če ima kaj porazdeliti. V vsakem primeru je zadnji, ki kaj dobi, tisti, ki je lastnik podjetja. Če so poplačani vsi upniki, vsi, ki so prijavili terjatve, takrat ostane lastnikom podjetja tisti delež. In to je predpisano v Zakonu o gospodarskih družbah. Postopki so znani. Ta zakon pa je prinesel neke čudne postopke, ki ne definirajo pravilno zaključka in likvidacije podjetja. Če je država prevzela neko nalogo, da bo izbrisala nedelujoča podjetja, bi morala s tem zakonom prevzeti tudi vse obveznosti, ki iz tega nastajajo. To je zelo slabo ozračje za nove investicije oziroma naložbe v gospodarsko dejavnost. Nobeden se ne bo odločal, če praktično ne bo vedel, kaj se bo zgodilo po končanju družbe. Vemo, da je bilo likvidiranih že 21.000 podjetij, da je bilo izdanih sklepov še o nadaljnjih 21.000, da jih je še 40.000. To se pravi, glede na to, kako nedefinirano deluje ta zakon in glede na dejstvo, da stari zakon ni sprejemljiv v delu, ko za obveznosti tako izbrisane družbe odgovarjajo družbeniki na podlagi neizpodbojne pravne domneve, ki so dali izjavo, s katero soglašajo s sprejetjem take obveznosti. Se pravi, odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Cilj zakona bo moral vzpostaviti dejstvo, da družbeniki, ki so svoje premoženje vložili v podjetniško dejavnost, s katero bi uresničevali svoj podjetniški interes, lahko z gotovostjo računajo na to, da s tem, ko vložijo svoj vložek v družbo, ni ogroženo njihovo osebno premoženje, ampak zgolj njihov vložek. Tako bi se uresničilo temeljno načelo korporacijskega prava, ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika, ki predstavlja pomemben javni interes zagotavljanja ustreznega okolja za podjetništvo in pravno varovanega okolja za naložbe. Še enkrat, mi bomo podprli vse določbe predloga sprememb zakona.