Predlog zakona o spr. in dopolnitvah zakona o avtorskih in sorodnih pravicah

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AVTORSKIH IN SORODNIH PRAVICAH, skrajšan postopek Stališče poslanske skupine je predstavilBojan Rugelj. Bojan Rugelj: Cilj zakona je uskladitev z direktivami Evropske skupnosti in vključitev nekaterih sprememb in dopolnitev, gre za direktivi 2004/48 in 2001/84. Namen direktive 2004/48 je v državah članicah harmonizirati opravljanje pravic intelektualne lastnine. Do sedaj se je harmonizacija nacionalnih predpisov osredotočila predvsem na področju materialnih predpisov, npr. znamka, model, patenti za biotehnološke izume in nekatera področja avtorskega prava. Z direktivo 2004/48 pa se prvič harmonizirajo tudi procesne določbe nacionalnih predpisov, ki urejajo uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. Kršitve pravic intelektualne lastnine, predvsem v primerih ponarejanja in piratskega blaga, postaja vse pogostejši pojav, ki s svojim obsegom in mednarodno razsežnostjo resno ogrožajo nacionalne ekonomije. Nujno potrebno je poenotenje procesnih določb o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na enotnem trgu, kar bo doseženo z uskladitvijo nacionalnih zakonodaj z direktivo 2004/48. Poglavitne spremembe zakona o avtorskih sorodnih pravicah, ki so posledica implementacije direktive 2001/84 pa so sledeče. Slednja pravica nastopi le, kadar je izvirno likovno delo ponovno prodano s strani prodajalca, kupca ali posrednika, ki se ukvarja s trženjem umetnin. Določeno je, kaj se šteje za izvirnik likovnega dela, določeni so zavezanci za plačilo nadomestila. Nadomestilo je določeno kot odstotek od deleža cene. Določen je tudi najvišji znesek nadomestila. Od sprememb in dopolnitev, ki prinašajo tudi novosti, bi omenil predlagani, novi, 163. a člen Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki določa še eno sredstvo in sicer arbitražo za izvensodno reševanje spornih vprašanj med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov glede sklenitve skupnega sporazuma in ureditev obveznosti, ki jih imajo uporabniki zaradi uporabe varovanih del do ustrezne kolektivne organizacije. Menimo, da je arbitražno določanje teh med avtorji oz. njihovimi kolektivnimi organizacijami in uporabniki ter njihovimi interesnimi združenji potrebno, predvsem kadar se strani ne moreta dogovoriti o tarifi. Avtor oz. avtorske kolektivne organizacije imajo pravico, da določijo ceno svojih del, vendar morajo imeti tudi uporabniki pravico do odločitve ali bodo to delo kupili ali ne. Mnogokrat uporabniki te možnosti nimajo, saj televizije ali radija ne morejo ugašati kadar se vrti avtorsko zaščitena glasba, npr. v gostinskem lokalu imajo radijski ali televizijski sprejemnik namenjen tudi za gledanje filmov in športnih prenov ter za poslušanje obvestil in poročil, do česar imajo vso pravico, ki si jim ni treba odreči, četudi avtorji to predlagajo. Avtorji pa imajo pravico na koncu tudi prepovedati uporabo njihovih del, v kolikor ne pride do dogovora. Zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pozivamo avtorje in uporabnike, da dosežejo dogovor o določitvi tarif, ki morajo biti primerljive s sosednjimi državami, seveda z upoštevanjem različnih zmožnosti, npr. BDP-ja. V tem vidimo pravi smisel možnosti dogovora oz. arbitraže. Sprememba Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah pa tudi je, da se pri določbah o prekrških izrecno določa pristojnost tržnega inšpektorja, da v določenih primerih kršitve odloča po hitrem postopku.