Predlog Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, nujni postopek

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Dodatno obrazložitev je dal predstavnik vlade, minister Ivan Žagar. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Dodatno obrazložitev je dal predstavnik vlade, minister Ivan Žagar. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Dodatno obrazložitev je dal predstavnik vlade, minister Ivan Žagar. Če se ozremo na področje regionalizma v Sloveniji, lahko ugotovimo, da je v minulem obdobju Slovenija sicer v celoti razvojno napredovala, zaskrbljujoče pa je to, da so se razvojne razlike med posameznimi regijami celo povečale. To je v popolnem nasprotju z načeli skladnega regionalnega razvoja. Med ukrepi, ki bodo pomagali obrniti negativni trend in pospešiti skladni regionalni razvoj ter tako dejansko omogočiti, da bodo prebivalci Prekmurja, Posočja, Bele Krajine ter številnih drugih območij v Sloveniji, imeli vsaj približno primerljive življenjske pogoje, je tudi sprejetje predloga zakona o spodbujanju skladnega razvoja, ki je pred vami. Naj uvodoma kratko predstavim vsebino tega zakona. V predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je skladni regionalni razvoj opredeljen kot skupna odgovornost države in občine. Osnovne funkcionalne enote za izvajanje regionalne politike so razvojne regije, ki v vmesnem obdobju nadomeščajo tovrstno vlogo pokrajin, do njihove ustanovitve, v katero ne dvomim, če bo seveda politična volja tudi tu, v državnem zboru. Sicer pa gre za termin, ki nadomešča dosedanje statistične regije. Sedanje regionalne razvojne agencije nadgrajujemo s strnejšimi regionalnimi strukturami, ki bodo lahko učinkoviteje skrbele za razvoj v regijah. Na območju razvojnih regij bodo občine oblikovale zveze občin po zakonu o lokalni samoupravi. Politični organ odločanja bo svet regije, sestavljen iz predstavnikov občin. Svet regije bo sprejemal regionalni razvojni program, njegove letne izvedbene programe in določal regionalno organiziranost. Poleg sveta regije zakonski predlog predvideva še regionalni razvojni svet, v katerem naj bi se uresničevalo razvojno partnerstvo med javnim sektorjem, gospodarstvom in nevladnim sektorjem. Zakonski predlog priznava dejstvo, da obstajajo pomembne razvojne razlike tudi znotraj razvojnih regij in z institutom območnega razvojnega partnerstva oziroma območnega razvojnega programa omogoča, da se izrazijo razvojne posebnosti tovrstnih zaključenih geografskih območij. Predlog zakona določa, da se razvojne regije povezujejo v tako imenovane kohezijske regije, kar je potrebno za učinkovito vključitev Slovenije v kohezijsko politiko EU. Število kohezijskih regij, kot tudi razvojnih regij določi vlada. Pristojnost za politiko skladnega regionalnega razvoja na državni ravni je s predlogom zakona dana vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Služba se bo okrepila z delavci Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj, ki se bo po sprejetju zakona vključila v službo vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. S tem bo izvedena racionalizacija na državni ravni in povečana učinkovitost državne administracije. Predlog zakona ohranja javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja kot javni finančni sklad. Poleg dosedanjih nalog se bodo v njegovem okviru opravljale tudi naloge, povezane z razvojem projektnega financiranja oziroma javno zasebnega partnerstva v Sloveniji. Slednjemu je v predlogu zakona namenjeno obsežno poglavje. Gre za to, da se zagotovijo doslej manjkajoče zakonske osnove za pritegnitev zasebnega sektorja v projekte javnega sektorja. Obsežen opis procedure zakona je potreben, ker predlagani postopek nadomešča postopka o zakonu o javnih naročilih in zakonu o izvrševanju proračuna. Teh vsebin ne morejo urejati podzakonski akti. Predlog zakona opredeljuje temeljne programske dokumente, kot so strategija regionalnega razvoja Slovenije, državni razvojni program in regionalni ter območni razvojni programi. Vsi ti dokumenti so operativne narave in imajo skupni cilj pripraviti in uskladiti nabor ključnih razvojnih programov in projektov slovenskih regij. Cilj je okrepiti lokalno razvojno pobudo in povečati absorpcijsko sposobnost Slovenije ter še posebej območij, ki najbolj zaostajajo v razvoju. Del sredstev za opravljanje nalog na regionalni ravni, ki so v javnem interesu, zagotavlja državni proračun kot regionalno spodbudo. Preostali del zagotovijo občine in drugi, v regionalni razvojni svet povezani partnerji. Predlog zakona določa obseg regionalnih spodbud, ki naj bi v prihodnjem programskem obdobju dosegale odstotek in pol bruto domačega proizvoda. Regionalne spodbude so v predlogu zakona jasno definirane kot tista sredstva, ki jih državni proračun namenja za sofinanciranje regionalnih projektov iz izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov. Gre torej za projekte, ki jih tudi v regijah sprejemajo kot svojo razvojno priložnost. Predlog zakona določa tako imenovane posebne ukrepe regionalne politike, ki se izvajajo v prednostnih območjih, ki najbolj zaostajajo v razvoju ali se soočajo z velikimi strukturnimi problemi. Namenjeni se tudi za razvoju regijskih razvojnih instrumentov in shem ter za financiranje priprave projektov in vzpostavljanje decentralizirane razvojne funkcije države. Obseg posebnih ukrepov regionalne politike v državnem proračunu naj ne bi bil manjši od 0,25 odstotka bruto domačega proizvoda. Marijan Pojbič je posredoval stališče poslanske skupine SDS Cilj strategije regionalnega razvoja Slovenije oziroma tega predloga zakona je povečanje učinkovitosti regionalne politike in s tem zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik. Zmanjševanje razvojnega zaostanka Slovenije in slovenskih regij za povprečjem Evropske unije bo dolgotrajni proces, ki ga je možno pospešiti le s krepitvijo regionalnih inovacijskih sistemov, ki bodo povečali izrabo potencialov razvojnih regiji in konkurenčnost gospodarstva v regiji. Sprejem predloga zakona je potreben, ker je reforma regionalne politike prišla do točke, ko je potrebno utrditi in nadgraditi institucije regionalnega razvoja na državni ter še posebej na regionalni in lokalni ravni, z namenom, da bi jasno razmejili naloge in vlogo posameznih razvojnih partnerjev. Skladni regionalni razvoj je opredeljen kot skupna odgovornost države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Kot osnovna funkcionalna enota za izvajanje regionalne politike je opredeljena razvojna regija. Predlog zakona opredeljuje temeljne programske dokumente, strategijo regionalnega razvoja Slovenije, državni razvojni program in regionalne ter območne razvojne programe. Z dopolnitvijo zakonodaje bo potrebno doreči vsebino območnih razvojnih programov. V prihodnje bo potrebna tudi večja aktivnost, še posebej v povezavi s pripravo celovitih projektov na ožjih funkcionalno interesno zaokroženih območjih znotraj regij in v povezavi z razvojem naravno varstvenih območij, nacionalnih, krajinskih in regijskih parkov, ki na skoraj tretjini teritorija države omejujejo razvojno samostojnost regij. Okrepiti je potrebno vlogo občin v regionalnem razvoju in vzpostaviti ustrezna razmerja med regionalnimi institucijami. Regionalna razvojna agencija ne more biti mesto odločanja o glavnih projektih. Lahko je le mesto povezovanja in priprave projektov. Za odločanje je potrebno vzpostaviti politično telo na ravni regije, sestavljene iz predstavnikov občin. Za povezovanje interesov in uresničevanje načela partnerstva je potrebno nadgraditi sedanje programske odbore. Dosedanja regionalna politika ni uspela v zadostni meri pritegniti gospodarstva v pripravo in realizacijo regionalnih razvojnih programov. Obstajajo sistemske ovire za uresničevanje javno zasebnega partnerstva, ki jih moramo odpraviti. Projekt bo zaokrožen z ustanovitvijo pokrajin, s čimer bodo tudi Slovenci dobili večstopenjske teritorialne strukture, kot je to navada v vseh sosednjih državah. Aktualna vladna koalicija je dedič te usmeritve. Zastavila si je cilj, da bo odločilni premik dosegla že v tem mandatu. Ta cilj pa lahko doseže le celovita ekonomska politika države, ki bo regionalni kriterij vgradila kot merilo in vodilo. To bo mogoče uresničiti, če se bo ustrezno povečala ponudba kakovostnih projektov iz regij, ki zaostajajo v razvoju. Novosti, ki jih prinaša predlog zakona, so tudi podpora nadaljnjemu razvoju regionalizma v Sloveniji. Predlog zakona sicer ne ureja vprašanja upravno politične decentralizacije, ki naj bi jo prinesle pokrajine, pač pa vzpostavlja in krepi regionalne mehanizme za vzpodbujanje razvoja, ki ga bodo potrebovale tudi prihodnje pokrajine. Z njimi želimo vzpostaviti in urediti regionalno raven doseganja soglasja o razvojnih prioritetah. Koalicija bo z namenom krepitve decentralizacije države in nadgradnje lokalne samouprave gradila reorganizacijo Slovenije, predvsem na področju načrtovanja regionalnega razvoja. Razvojne interese Slovenije bomo uveljavljali tudi v pogajanjih z Evropsko unijo za razvojna sredstva iz prihodnje finančne perspektive 2007-2013. Velikim panevropskim projektom, ki bodo potekali skozi Slovenijo, in projektom za uresničevanje lizbonske strategije bomo dodali spodbude za mala podjetja, še posebej družinska, spodbude za razvoj podeželja, spodbude za razvojno aktiviranje naravne in kulturne dediščine ter ostale projekte trajnostnega razvoja, ki krepijo slovensko nacionalno identiteto in konkurenčnost. Tudi pripravo državnega razvojnega programa 2007-2013 bomo usmerili k istemu cilju. Poskrbeli bomo za ustrezno in enakopravno zastopanost različnih razvojnih interesov in vseh razvojnih partnerjev pri pripravi tega dokumenta. Slovenska demokratska stranka bo predlog zakona o skladnem regionalnem razvoju podprla.