Predlog zakona o službi v Slovenski vojski

Stališče poslanske skupine je predstavil Robert Hrovat. Robert Hrovat: Temeljni cilj zakon, ki ga sedaj obravnavamo je čim bolj podrobno urediti najpomembnejša vprašanja vojaške službe v Slovenski vojski. To je mišljeno v prvi vrsti na poveljevanje in druga vprašanja, ki so podlaga za učinkovito opravljanje vojaške službe. Poleg tega, pa je potrebno s tem zakonom še dodatne posebnosti delovno pravnega značaja. Dosedanje izkušnje pri popolnjevanju in delovanju poklicne vojske so pokazale, da so v Zakonu o obrambi določene zadeve urejene in opredeljene preveč splošno. S sprejemom zakona, ki ga obravnavam danes, bo zagotovljena zakonska podlaga za učinkovito delovanje poklicne vojske, njeno kadrovsko popolnjevanje in prehajanje kadrov v civilne poklice, po končani vojaški karieri. Prav tako predlagani zakon podrobneje ureja varstvo pravic pripadnikov vojske in uveljavitev načela enake dostopnosti. V Slovenski demokratski stranki upamo, da bo čim prej sklenjena kolektivna pogodba za javni sektor, saj bo to pomenilo celotno sistemsko ureditev plač, torej tudi plače poklicnih vojakov. V predlogu zakona plačo ureja 58. in 59. člen, ki določa, da so sicer vojaki del sistema javnih uslužbencev, vendar Vlada na podlagi uredbe lahko določi dodatke za določene strukture. V sedanjem plačnem sistemu namreč niso vrednotene vse odgovornosti in obremenitve, ki jih zahteva poklicno opravljanje vojaške službe. Z uredbo Vlade se določijo dodatki za delovne pogoje, nevarnost in posebne obremenitve le, da ti ne morejo presegati 20% oziroma 30% osnovne plače. Zaposlovanje v vojski je v zadnjih dveh letih zaradi neustreznega plačevanja nekonkurenčno na trgu delovne sile in edina rešitev je primerno plačevanje poklicnih vojakov zlasti tistih, ki so izpostavljeni posebnim obremenitvam. S sprejetjem Zakona o službi v Slovenski vojski bo prišlo tudi do ureditev več področij. Povečalo se bo načelo pripadnosti, častno ravnanje, vojaška disciplina, uredilo se bo poveljevanje, natančneje se bo uredilo področje oziroma problematika službenih poti, uredilo se bo povišanje in napredovanje, štipendiranje, plačna politika, vojaško usposabljanje, prehod v civilno življenje po doseženi starosti 45 let, disciplinska odgovornost, izenačevanje med spoloma ter zdravstvena, psihološka in duhovna oskrba ter pravna pomoč. V zakonu ni omenjen varuh vojakovih pravic, saj je temu predlogu nasprotovala varuhinja človekovih pravic. Zakona o službi v Slovenski vojski ni treba usklajevati z evropskim pravnim redom. Vojaško službo urejajo članice Evropske unije in članice Zveze Nato različno glede na njihov zgodovinski razvoj, sistem popolnjevanja, materialne, kadrovske in druge možnosti. Torej, ima vsaka država članica Nata možnost samostojnega zakonskega urejanja vojaške službe in tudi določenih omejitev pri opravljanju vojaške službe izven matične države glede na nacionalne omejitve in potrebe. Zakon o službi v Slovenski vojski bo povečal možnosti in interes za zaposlovanje in delo v vojski z možnostjo hitrejšega prehajanja v civilne poklice po končani vojaški službi oziroma večjo varnost po prenehanju dela v Slovenski vojski. Nadaljeval se bo trend zaposlovanja žensk v stalni sestavi, saj zakon pomembno prispeva k uveljavljanju načela enake dostopnosti. Zakon o službi v Slovenski vojski bo celoviteje uveljavil tudi dejavnosti in aktivnosti potrebne za sistem popolnjevanja vojske s poklicno sestavo in pogodbeno rezervo. Povečal se bo tudi obseg sodelovanja z interesnimi gospodarskimi združenji in gospodarskimi družbami zaradi ustreznega popolnjevanja pogodbene rezerve. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke v prvi obravnavi zaradi vsega navedenega podpira sprejem tega zakona.