PREDLOG ZAKONA O SLOVENSKI IZVOZNI IN RAZVOJNI BANKI (NUJNI POSTOPEK)

Stališče PS SDS je predstavil Bojan Starman. Slovenska izvozna družba je bila ustanovljena leta 1992. Njena naloga je predvsem zavarovanje poslov izvoza, ter vlaganj domačih oseb v tujini pred določenimi nekomercialnimi riziki, politična tveganja na primer in določenimi komercialnimi riziki. Poleg zavarovanj SID izdaja garancije za tveganja, ki nastanejo pri večjih izvoznih poslih, ter izvozne posle tudi financira. Gre predvsem za tiste projekte oziroma posle, ki jih zasebne institucije sicer ne bi zavarovale, oziroma financirale ali izdajale finančnih garancij oziroma jih ne bi v zadostnem obsegu. V letu 2007 SID postane banka in se preimenuje v Slovensko izvozno banko. Glavni cilj predloženega zakona se sodelovanje SID iz zgoraj naštetih področij razširi še na druga področja, kjer nastajajo oziroma so ugotovljene tržne vrzeli. Ta področja so zlasti mednarodni gospodarski posli, financiranje podjetniških poslov, raziskave in razvoj, izobraževanje, zaposlovanje, varovanje okolja in energetske učinkovitosti, regionalni razvoj, stanovanjska gradnja oziroma oskrba, javna infrastruktura in mednarodno razvojno sodelovanje. Predlog zakona določa, da za obveznosti SIB banke odgovarja Republika Slovenija.  Mnenje Univerze v Ljubljani je, da bo vloga, ki jo zakon daje SID Slovenski izvozni razvojni banki d.d. kot pooblaščeni instituciji po tem zakonu predvidena podpora države omogočila nadaljnji razvoj v smislu zasledovanja ciljev, strategije razvoja Slovenije. V tem okviru je po našem trdnem prepričanju podpora znanosti in visokem šolstvu še posebnega pomena, če Slovenija želi doseči konkurenčnost, zlasti gospodarstva.  Najbolj verodostojno je mnenje in podpora temu zakonu s strani Gospodarske zbornice Slovenije. Predlog zakona namreč zastavlja širitev dejavnosti SID, usmeri celovite razvojno finančne institucije oziroma sodobne nacionalne razvojne banke, ki jo slovensko gospodarstvo, zlasti izvozno še kako potrebuje. Gre za razvoj na finančno inštitucijo, pretežno v lasti države, ki ponuja financiranje, zavarovanje in druge finančne inštrumente v primerih, ko so zasebne komercialne institucije nepripravljene oziroma nezmožne prevzeti breme servisiranja določenih višje tveganih poslov držav in strank. S tem, ko spodbuja razvoj finančnega sektorja, izboljšuje poslovno klimo, privablja zasebne vire kapitala v domače gospodarstvo ter spodbuja in podpira razvoj malih in srednjih podjetij. Gre torej za institucijo, ki zapolnjuje dosedanjo veliko razvojno vrzel, s tem ko se na osnovi lastnih kompetenc, sposobnosti in znanja strateško usmerjeno spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij, vlaganj v raziskave, razvoj in izobraževanje, spodbujanje ekoloških projektov v razvojne in infrastrukturne projekte občin in drugih javnih institucij ter v projekte izobraževalnih ustanov in v povezovanje podjetij z univerzami, ima vse osnove, da postane nosilen partner v implementaciji ključnih ukrepov za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.  S širitvijo dejavnosti banke, ki jo opredeljuje predlog zakona, se država odziva na interese gospodarstva v smislu izboljšanja pogojev poslovanja v Republiki Sloveniji in na drugih trgih, ne samo dejavnosti SIB banke, temveč tudi druga vsebina zakona z raznovrstnostjo instrumentov in drugimi določbami predstavlja namreč usmeritev k doseganju ciljev in izvajanju ukrepov bele knjige o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva za leto 2008. Skratka, Slovenska demokratska stranka bo podprla omenjeni predlog zakona, s čimer bomo zagotovili izboljšanje konkurenčnosti in sposobnosti našega gospodarstva ter omogočili enakovreden položaj naših podjetij v nastopanju na drugih trgih, kjer vemo, da vsak nov posel prinaša tudi dodatne rizike, ki jih mora nekdo prevzeti, če hočemo take posle tudi realizirati.