Predlog zakona o sladkovodnem ribištvu
četrtek, 25. 5. 2006 Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Stane Pajk.
Stane Pajk: Sedaj veljavni zakon o sladkovodnem ribištvu velja že od leta 1976. To je celih 30 let. V Sloveniji se je v tem času marsikaj spremenilo, od osamosvojitve Slovenije do vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo. Spremenile so se družbene razmere in upoštevati je potrebno drugo zakonodajo, ki se dotika tudi zakona o ribištvu. Upoštevati je potrebno evropske predpise in sicer habitatne direktive. To so glavni razlogi za spremembe na tem področju. Ribolovne razmere v Sloveniji ne omogočajo gospodarskega izkoriščanja voda, vsaj ne v večjem obsegu. Zato je predlagani zakon o sladkovodnem ribištvu naravovarstveno usmerjen. Ohranja vse dobre rešitve in jih izboljšuje. Naravi moramo posvečati vse večjo pozornost zaradi vseh vrst posegov in onesnaževanja v preteklosti in sedanjosti. K ohranjanju narave lahko pripomore tudi dober Zakon o sladkovodnem ribištvu na področju ohranjanja pestrosti vodnega življa. Najpomembnejše spremembe, ki jih prinaša sprememba zakona so ribiške družine, ki imajo ribiške okoliše v upravljanju brezplačno za nedoločen čas, kar se po novem predlogu zakona spremeni v koncesijsko razmerje med državo in ribiško družino za določen čas. Za lastnike vodnih zemljišč je predvideno, da lahko pridobijo koncesijo za gospodarsko rabo vode za izvajanje komercialnega ribolova, kar sedanji zakon takšne rešitve ni poznal. To je mogoče, ker je z Zakonom o vodah, Uradni list številka 67/02, urejeno lastništvo vodnih zemljišč. To so predvsem gramoznice, kjer imajo lastniki po zakonu prednostno pravico za gospodarsko rabo vode. Do sedaj so dolgoročne ribiškogojitvene načrte izdelale ribiške družine same. Po novem se načrtovanje prenese na javni zavod za ribištvo. Ureja se tudi gojenje rib za poribljavnje. Komercialna vzreja rib za trg se ureja z zakoni, ki obravnavajo veterino in živinorejo. Definirane so tudi javne naloge, ki jih izvaja javni zavod za ribištvo. Malo se spremeni tudi organiziranost. Novi koncesionarji bodo še naprej organizirani v Ribiški zvezi Slovenije, ki lahko pridobi javna pooblastila na področju usposabljanja. Združevanje v območne zveze je neobvezno. Ribiški čuvaji lahko pridobijo pooblastila kot prekrškovni organ v kolikor bodo izpolnjeni pogoji. V sosednjih državah, ki so članice EU, je sladkovodno ribištvo različno urejeno in ni enotnega modela.
V Poslanski skupini SDS mislimo, da je predlagan zakon dober, usklajen in vgrajen v sedanji čas. Zato bomo omenjen zakon podprli.
Stane Pajk: Sedaj veljavni zakon o sladkovodnem ribištvu velja že od leta 1976. To je celih 30 let. V Sloveniji se je v tem času marsikaj spremenilo, od osamosvojitve Slovenije do vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo. Spremenile so se družbene razmere in upoštevati je potrebno drugo zakonodajo, ki se dotika tudi zakona o ribištvu. Upoštevati je potrebno evropske predpise in sicer habitatne direktive. To so glavni razlogi za spremembe na tem področju. Ribolovne razmere v Sloveniji ne omogočajo gospodarskega izkoriščanja voda, vsaj ne v večjem obsegu. Zato je predlagani zakon o sladkovodnem ribištvu naravovarstveno usmerjen. Ohranja vse dobre rešitve in jih izboljšuje. Naravi moramo posvečati vse večjo pozornost zaradi vseh vrst posegov in onesnaževanja v preteklosti in sedanjosti. K ohranjanju narave lahko pripomore tudi dober Zakon o sladkovodnem ribištvu na področju ohranjanja pestrosti vodnega življa. Najpomembnejše spremembe, ki jih prinaša sprememba zakona so ribiške družine, ki imajo ribiške okoliše v upravljanju brezplačno za nedoločen čas, kar se po novem predlogu zakona spremeni v koncesijsko razmerje med državo in ribiško družino za določen čas. Za lastnike vodnih zemljišč je predvideno, da lahko pridobijo koncesijo za gospodarsko rabo vode za izvajanje komercialnega ribolova, kar sedanji zakon takšne rešitve ni poznal. To je mogoče, ker je z Zakonom o vodah, Uradni list številka 67/02, urejeno lastništvo vodnih zemljišč. To so predvsem gramoznice, kjer imajo lastniki po zakonu prednostno pravico za gospodarsko rabo vode. Do sedaj so dolgoročne ribiškogojitvene načrte izdelale ribiške družine same. Po novem se načrtovanje prenese na javni zavod za ribištvo. Ureja se tudi gojenje rib za poribljavnje. Komercialna vzreja rib za trg se ureja z zakoni, ki obravnavajo veterino in živinorejo. Definirane so tudi javne naloge, ki jih izvaja javni zavod za ribištvo. Malo se spremeni tudi organiziranost. Novi koncesionarji bodo še naprej organizirani v Ribiški zvezi Slovenije, ki lahko pridobi javna pooblastila na področju usposabljanja. Združevanje v območne zveze je neobvezno. Ribiški čuvaji lahko pridobijo pooblastila kot prekrškovni organ v kolikor bodo izpolnjeni pogoji. V sosednjih državah, ki so članice EU, je sladkovodno ribištvo različno urejeno in ni enotnega modela.
V Poslanski skupini SDS mislimo, da je predlagan zakon dober, usklajen in vgrajen v sedanji čas. Zato bomo omenjen zakon podprli.