Predlog zakona o romski skupnosti

Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavila Eva Irgl.   Eva Irgl: V Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli Zakona o romski skupnosti, kot ga je predlagala skupina poslancev s prvo podpisanim Zmagom Jelinčičem Plemenitim. Menimo namreč, da je reševanje tovrstne problematike na takšen način neprimerno in nedopusteno. Zakon o romski skupnosti, ki vsebuje vsega tri člena, ne sledi Ustavi Republike Slovenije, ne izhaja iz načel, ki jih določa ustava, pa tudi ne izhaja iz načel mednarodno-pravnih dokumentov,  katerih podpisnica je tudi Republika Slovenija. Pravna podlaga za urejanje položaja romske skupnosti je 65. člen Ustave RS, ki določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. Romski skupnosti kot posebni etnični skupnosti, ki ima svojo kulturo, jezik, način življenja, se mora poleg splošnih pravic, ki veljajo za vse državljane Republike Slovenije, zagotoviti tudi t. i. posebne pravice kot načelo pozitivne diskriminacije, ki pa ni omejena z načelom enakosti. Romska skupnost kot manjšinska skupnost mora in lahko ohrani svoje etnične značilnosti samo tako, da ji večinski narod zagotovi posebne pravice, ki pa bi morale biti, po našem mnenju, zapisane tudi skupaj z dolžnostmi, ki bi jih morali Romi udejanjati tako kot jih mora večinsko prebivalstvo. V Slovenski demokratski stranki se zavedamo kako pomembna in občutljiva je problematika, ki jo obravnavamo, sploh glede na dogodke, ki smo jim bili priča v zadnjih mesecih. Zavedamo se, da je potrebno to področje urediti, česar pa ne bomo mogli doseči brez postopne in zanesljive integracije Romov v družbeno okolje, kateremu pripadajo. Zavedamo se tudi, da je problem sobivanja med večinskim prebivalstvom in Romi velik in kliče po tem, da to področje uredimo tudi s primernejšo pravno podlago. Kar pa vsekakor ta zakon, ki ga danes tukaj obravnavamo, ni. Še več pozornosti je potrebno nameniti tudi vzgojno-izobraževalnemu področju, kajti le izobrazba in spremenjen sistem vrednot, kjer pa nimam v mislih posegov v njihovo kulturo, ki se mora ohranjati, lahko pripomoreta k večji socializaciji Romov in s tem posledično tudi k zmanjševanju razlik med večinskim in romskim prebivalstvom. Zakona, ki ga je pripravila Slovenska nacionalna stranka, v Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli tudi zato, ker je Vlada Republike Slovenije oziroma Urad za narodnosti pripravil zakon, ki celovito ureja romsko vprašanje. Nobena od 25. držav članic Evropske unije tega področja do sedaj še nima urejenega. S posebnim zakonom to države urejajo v okviru ustave, v področnih zakonih, v skupnem manjšinskem zakonu oziroma tudi s posameznimi posebnimi projekti. Slovenija bo tako kot prva članica Evropske unije to problematiko uredila znotraj posebnega zakona, kar je vsekakor pohvalno in lahko tudi za zgled ostalim državam. V Slovenski demokratski stranki torej tega Zakona o romski skupnosti ne bomo podprli, seveda zakona Slovenske nacionalne stranke, saj ne ureja in ne rešuje problematike romske skupnosti in tudi ne prispeva k izboljšanju njenega položaja.