Predlog zakona o prevozih v cestnem prometu ni dober

Integrirani javni potniški promet in težave avtoprevoznikov ne sodijo v isti zakon. Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil dr. Peter Verlič.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.DR. PETER VERLIČ: “Spoštovani, podpredsednik državnega zbora. Spoštovani, državni sekretar s sodelavcem. Spoštovane, kolegice poslanke in poslanci. Odbor za promet Državnega zbora včeraj seveda zakona ni podprl teh sprememb in dopolnitev. Seveda se je, potem slišalo, da je opozicija glasovala proti in da za to zakon ni bil sprejet. Seveda predstavniki Odbora za promet, člani Slovenske demokratske stranke in tudi kolegica poslanka iz Slovenske nacionalne stranke in kolega poslanec iz Slovenske ljudske stranke smo glasovali proti rešitvi celotne dopolnitve tega zakona. Namreč, že v sami obrazložitvi Zakonodajno-pravne službe je bilo jasno povedano, da toliko dopolnitev, členov, predlagati k Zakonu o prevozih v cestnem prometu ni spodobno, da pravzaprav ne izpolnjuje nobenih kriterijev za to, da se tak zakon uvrsti v proceduro po skrajšanem postopku. Ne glede na to, da so posamezne vsebine morda bile tiste, ki bi zaslužile več pozornosti, vendar po mnenju naše poslanske skupine je vsaj tisti del, ki se nanaša na integrirani javni potniški promet, kar se tiče organizacijskih rešitev potreben zakona, ki posebej ureja to področje, se pravi, Zakona o integriranem javnem potniškem prometu, ki je, če se dobro spomnil, bil tudi s strani ministra za promet obljubljen. Moram poudariti, da seveda eno je vsebina, ta vsebina se je na Ministrstvu za promet, se pravi, kar se tiče samih projektov odvija in to je prav gotovo potrebno pohvaliti. Glede organizacije same rešitev, ali to mora biti posebna direkcija, ali bi se morda integrirani javni potniški promet lahko izvajal, organiziral tudi, ne vem, znotraj kakšne drugačne ureditve, se pravi, ne smemo pozabiti, da v integrirani javni potniški promet logično sodijo tudi železnice, morda bi se dalo to organizacijsko strukturo poiskati znotraj sistema Slovenskih železnic. Skratka, teh rešitev po vsebinski plati se ponuja več in to sodi v Zakon o integriranem javnem potniškem prometu.
 
Kar se tiče določil v zvezi s pomočjo avtoprevoznikom, prav gotovo so plačilni roki težava, vendar to ni težava samo avtoprevoznikov, to je težava splošnega gospodarstva in zagotovo bi avtoprevozništvo moralo imeti pomoč vlade, pomoč ministrstva, podobno tako kot to rešuje direktiva Evropske unije o pomoči avtoprevozništvu kadar nastopijo težki gospodarski trenutki oziroma motnje na trgu. To bi verjetno bilo bolj potrebno rešiti v okviru zakona, morda niti ne Zakona o prevozih v cestnem prometu kot takšnega, morda bolj zakona, morda bolj ukrepov vlade. In ne nazadnje tisto o čemer smo imeli tudi pomislek, pa ni bil pomislek samo nas, bil je tudi pomislek Zakonodajno-pravne službe, ali podelitev javnih pooblastil obema zbornicama obrtni in gospodarski kar po zakonu, ali je to sploh skladno, ali se o tem ne napravi razpis, pa dobi tisti, ki je najboljši, glede argumenta, da to so zbornice delale že dolgo časa, najbrž ni edini. Skratka, kar nekaj je bilo teh rešitev zaradi katerih smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se odločili, da bomo temu zakonu kljub nekaterim rešitvam morda, ki bi bile vredne razmisleka zaradi vsega ostalega, pa tudi zaradi mnenja Zakonodajno-pravne službe, zavrnili. Hvala.”