Predlog zakona o predlaganju kandidatov iz RS za sodnike mednarodnih sodišč
petek, 23. 6. 2006Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Dimitrij Kovačič. Dimitrij Kovačič: V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ugotavljamo, da je namen predlaganega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč dober, ker zasleduje poenostavitev in pospešitev postopka. Zaradi dolgih postopkov pri imenovanju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč v praksi pogostokrat prihaja do pomanjkanja časa za vzpostavitev ustreznih mednarodnih kontaktov z osebami ali institucijami, ki imajo pomemben vpliv na samo odločanje ob imenovanju mednarodnih sodnikov. Republika Slovenija namreč izvoli oziroma imenuje kandidata in ta kandidat ima potem večje ali manjše možnosti za dokončno imenovanje ali izvolitev, in to tudi ali pa predvsem na podlagi ustreznih mednarodnih kontaktov ali lobiranja, če hočete. In če se postopek določitve kandidata znotraj naše države predolgo vleče, je možnost pridobivanja mednarodne podpore seveda težja ali pa preprosto zmanjka časa za to. Zato interes za spremembo tega zakona in s tem za povečanje možnosti izvoljivosti slovenskih kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč vsekakor obstaja. Ob tako ugotovljenem dejstvu in zaradi takšnega stališča poslanci Slovenske demokratske stranke menimo, da bi bilo bolj primerno namesto državnega zbora Republike Slovenije določiti vlado Republike Slovenije kot tisti državni organ, ki imenuje kandidate za sodnike mednarodnih sodišč. Menimo namreč, da je bolj primerno, da o tej odločitvi odloča vlada na predlog pravosodnega ministra, potem ko pridobi mnenje sodnega sveta, kot pa da bi to odločitev sprejemal predsednik države, kot to predlaga predlagatelj obravnavanega zakona. Po naši ustavni ureditvi imamo parlamentarno demokracijo, v nasprotju z nekaterimi drugimi sistemi, kjer je uveljavljen predsedniški sistem s poudarjenimi predsedniškimi pristojnostmi. Menimo, da ne obstajajo posebni razlogi, ki bi upravičevali širjenje pristojnosti predsedniku države, ki sicer ima pomembne pristojnosti, vendar pa teh pristojnosti le ne kaže širiti in s tem zmanjševati pristojnosti parlamenta in njegove izvršilne veje oblasti, ki jo v vsakokratnem mandatu podpira parlamentarna vladajoča koalicija. Žal predlagani zakon spoštovanega kolega poslanca dr. Pavlihe vsebuje tudi formalne ovire, ki preprečujejo, da bi zakon lahko šel v nadaljnji zakonodajni postopek in bi v nadaljevanju z ustreznimi amandmaji spremenili ali pa dopolnili obstoječi tekst predlaganega zakona. Zaradi teh pravnih pomanjkljivosti poslanska skupina Slovenske demokratske stranke predlaganega zakona ne more podpreti, kajti teh pomanjkljivosti, ki so bistvene, ni mogoče v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona odpraviti. Predlagani zakon namreč ne vsebuje predloga za spremembo 5. člena, ki predpisuje obveznost ministru za pravosodje, da prijave kandidatov, ki niso bile zavržene oziroma zavrnjene, posreduje predsedniku Republike Slovenije. Ta člen ni predmet spremembe predlaganega zakona, zato o njem ni mogoča obravnava in ga ni mogoče z ustreznimi amandmaji ali z ustreznim amandmajem spremeniti, čeprav bi bilo to potem potrebno glede na zasledovani namen zakona. To je tudi razlog, da naša poslanska skupina ne bo podprla predlaganih sprememb zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, saj ne izpolnjujejo pogoje za nadaljnji zakonodajni postopek. Zato bomo podprli predlog sklepa odbora za notranjo politiko, da predlagani zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
