Predlog zakona o Poslovnem registru Slovenije

Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Bojan Rugelj. Bojan Rugelj: Poslovni register Slovenije je osrednja javna baza podatkov vseh poslovnih subjektov v državi, ki opravljajo kakršnokoli pridobitno ali nepridobitno dejavnost. V Poslovnem registru Slovenije so tako podatki o več kot 140.000 poslovnih subjektih. Za vsak poslovni subjekt so navedeni podatki za njegovo identifikacijo, podatki o ustanovitvi, o pravnoorganizacijski obliki, o lastnini in o dejavnostih, ki jih poslovni subjekt opravlja. Poglaviten namen in cilj novega zakona je nadaljevati z vzpostavitvijo osrednje, povezane, ažurne, evropsko primerljive in priznane ter informatizirane javne baze podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem v Republiki Sloveniji. Podatke o poslovnih subjektih, ki se vodijo v Poslovnem registru Slovenije, razen podatkov o samostojnih podjetnikih, pridobiva AJPES, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, od posameznih registrskih organov, pri katerih so poslovni subjekti registrirani za odpravljanje svoje dejavnosti. Poglavitne rešitve predloga zakona temeljijo na izmenjavi podatkov v elektronski obliki. To pomeni tudi postopno odpravljanje papirne dokumentacije in uvajanje elektronskega poslovanja med registrskimi organi in AJPES, kakor tudi med poslovnimi subjekti oz. uporabniki storitev in AJPES. Ker so dosedanje ugotovitve na podlagi zahtev sodelujočih subjektov pri povezovanju in večnamenski uporabi podatkov o poslovnih subjektih v državi v praksi pokazale, da zgolj iz t. i. primarnih registrov in evidenc prevzeti podatki ne omogočajo povezovanja. Predlagana je novost, da se v poslovni register vključijo in vodijo nekateri novi identifikatorji. Tukaj mislim predvsem na enotno matično številko in davčno številko. Nov zakon upošteva tudi spremenjene določbe v noveli zakona o gospodarskih družbah, ki poslovnemu registru dodaja povsem novo vlogo. Za samostojne podjetnike posameznike je namreč AJPES1. julija 2005 kot upravljavec poslovnega registra postala tudi registrski organ. Z vpisom v poslovni register samostojni podjetnik posameznik pridobi tudi pravno sposobnost. Poleg tega zakon upošteva rešitve, sprejete v okviru realizacije projekta VEM, in sicer elektronski način registracije s katerekoli vstopne točke VEM oz. celo s sedeža bodočega podjetnika s pomočjo spletne aplikacije za vpis. Pomembna novost je tudi uvedba evidenca digitalnih potrdil, s čimer naj bi se poenostavil postopek preverjanja zakonitih zastopnikov in njihovih podpisov ter vzpostavila transparentno delovanje enot poslovnega registra. V Poslanski skupini SDS bomo seveda predlog zakona podprli.