Predlog zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju
sreda, 31. 5. 2006Stališče poslanske skupine je ob prvi obravnavi predstavil mag. Branko Grims.
Mag. Branko Grims: Čas je, da nekatere stvari v Sloveniji tudi na vrednostnem nivoju ponovno pretehtamo. Velik premik v minulih letih je bilo že to, da smo iz tistega socialističnega pojmovanja fizičnega dela kot vrednote prišli do tega, da je vrednota znanje. Sedaj pa gre za naslednji korak, ko se bo treba soočiti z novimi izzivi sveta, ko se gre za to, da se soočimo z vprašnji, problemi in vsem, kar prinaša globalizacija in ko bo treba kot vrednoto sprejeti izobraževanje kot tako. Potrebno se bo otresti tistega nekdanjega občutka, ki ga še marsikje srečamo v razpravah. Žal moram reči v nekaterih reakcijah ob nedavnih študentskih demonstracijah, zlasti s strani sindikatov, je bilo zaznati tovrstne poudarke, da je pravzaprav izobraževanje tisto, kar omogoča vstop v neko zanesljivo, trajno, čim manj zahtevno, pa čim bolje plačano službo in na najkrajši možni rok potem tudi vstop v penzijo.
Izobraževanje je v resnici investicija v samega sebe. Investicija, ki je izjemno pomembna, saj z njo vstopamo na trg delovne sile in kasneje na tem trgu tudi tekmujemo z vsemi drugimi. Ta investicija je pomembna zato, ker gre za vprašanje, kako kvalitetno potem lahko svoje delo uveljavimo v praksi in ali s svojim delom v celoti izpolnimo vsa pričakovanja sebe samega pa tudi družbe kot celote. Z vseh teh vidikov je torej zakon, ki je pred nami, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju izjemno pomemben. Pomemben je še z enega vidika, ki ga posebej poudarjam. V današnjem svetu si nihče ne more več predstavljati, da je neka izobrazba tudi tista, s katero je končal svoje osnovno izobraževanje, tako ali drugače dana za ves čas in da je vsako nadaljnje izobraževanje nepotrebno, ravno nasprotno. V svetu v katerem živimo, je stalnost izobraževanja in njegova kvaliteta ne samo vrednota ampak zahteva, ki je postavljena tako pred vse, ki v državi oblikujemo zakonodajno področje, precej tistega, ki ga izpolnjujemo, pa seveda tudi pred vse druge državljanke in državljane.
Zakon v svojih izhodiščih, kot je predstavljen, pomeni približevanje evropskim normam, pomeni približevanje temu, kar od nas pričakuje slovensko gospodarstvo. Gre za to, da bi vzpostavili hitrejše, boljše in bolj fleksibilne možnosti vsakomur, ki vstopa na trg delovne sile, da s svojim strokovnim znanjem, da z vsemi kompetencami, ki jih pridobi v postopkih izobraževanja, v največji možni meri izpolni tisto svoje posebno poslanstvo, pa tudi vse kar od njega družba upravičeno pričakuje v svojem celotnem življenju. In da se soočimo s tem, da je tisto kar ustvari vsak posameznik v korist vseh, temelj za to ustvarjanje pa je znanje kot celota. Zato v Poslanski skupini SDS ta zakon enotno podpiramo.
Mag. Branko Grims: Čas je, da nekatere stvari v Sloveniji tudi na vrednostnem nivoju ponovno pretehtamo. Velik premik v minulih letih je bilo že to, da smo iz tistega socialističnega pojmovanja fizičnega dela kot vrednote prišli do tega, da je vrednota znanje. Sedaj pa gre za naslednji korak, ko se bo treba soočiti z novimi izzivi sveta, ko se gre za to, da se soočimo z vprašnji, problemi in vsem, kar prinaša globalizacija in ko bo treba kot vrednoto sprejeti izobraževanje kot tako. Potrebno se bo otresti tistega nekdanjega občutka, ki ga še marsikje srečamo v razpravah. Žal moram reči v nekaterih reakcijah ob nedavnih študentskih demonstracijah, zlasti s strani sindikatov, je bilo zaznati tovrstne poudarke, da je pravzaprav izobraževanje tisto, kar omogoča vstop v neko zanesljivo, trajno, čim manj zahtevno, pa čim bolje plačano službo in na najkrajši možni rok potem tudi vstop v penzijo.
Izobraževanje je v resnici investicija v samega sebe. Investicija, ki je izjemno pomembna, saj z njo vstopamo na trg delovne sile in kasneje na tem trgu tudi tekmujemo z vsemi drugimi. Ta investicija je pomembna zato, ker gre za vprašanje, kako kvalitetno potem lahko svoje delo uveljavimo v praksi in ali s svojim delom v celoti izpolnimo vsa pričakovanja sebe samega pa tudi družbe kot celote. Z vseh teh vidikov je torej zakon, ki je pred nami, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju izjemno pomemben. Pomemben je še z enega vidika, ki ga posebej poudarjam. V današnjem svetu si nihče ne more več predstavljati, da je neka izobrazba tudi tista, s katero je končal svoje osnovno izobraževanje, tako ali drugače dana za ves čas in da je vsako nadaljnje izobraževanje nepotrebno, ravno nasprotno. V svetu v katerem živimo, je stalnost izobraževanja in njegova kvaliteta ne samo vrednota ampak zahteva, ki je postavljena tako pred vse, ki v državi oblikujemo zakonodajno področje, precej tistega, ki ga izpolnjujemo, pa seveda tudi pred vse druge državljanke in državljane.
Zakon v svojih izhodiščih, kot je predstavljen, pomeni približevanje evropskim normam, pomeni približevanje temu, kar od nas pričakuje slovensko gospodarstvo. Gre za to, da bi vzpostavili hitrejše, boljše in bolj fleksibilne možnosti vsakomur, ki vstopa na trg delovne sile, da s svojim strokovnim znanjem, da z vsemi kompetencami, ki jih pridobi v postopkih izobraževanja, v največji možni meri izpolni tisto svoje posebno poslanstvo, pa tudi vse kar od njega družba upravičeno pričakuje v svojem celotnem življenju. In da se soočimo s tem, da je tisto kar ustvari vsak posameznik v korist vseh, temelj za to ustvarjanje pa je znanje kot celota. Zato v Poslanski skupini SDS ta zakon enotno podpiramo.