Predlog zakona o pacientovih pravicah

Stališče poslanske skupine je ob prvi obravnavi predstavil Franc Jazbec.  Franc Jazbec: Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se zavedamo problematike pravic pacientov. Gre za zelo občutljivo področje, kateremu se je potrebno posvetiti z vso odgovornostjo. Predlog zakona o pacientovih pravicah obravnava področje varstva pacientovih pravic na celosten in sistematičen način. Pri tem se s predlogom zakona sledi ureditvi na sistematičen način tako, da bo dosežen visok nivo pravne varnosti in enakosti še posebej zato, ker se obstoječe oziroma veljavne ureditve pacientovih pravic dotikajo Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravstveni službi in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, slednji z vidika uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva. Poslanski klub LDS je v lanskem letu vložil Predlog zakona o pravicah pacienta, takrat smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke navedeno ocenili kot pozitivno pobudo poslank in poslancev, da želijo z vložitvijo predloga zakona prispevati k večji stopnji pravne varnosti in enakosti na področju splošnih pravic pacienta. Pri tem smo opozorili, da predlagatelji s svojim predlogom niso upoštevali aktivnosti Ministrstva za zdravje, ki je skladno s terminskim planom izvajal aktivnosti na področju zaščite pravic pacienta. Predlog zakona o pacientovih pravicah, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje je zaradi kompleksnosti in občutljivosti področja kakor tudi temeljite ter kakovostne razprave in priprave, je ministrstvo dalo v javno obravnavo. Ravno zaradi tega in čim boljše normativne ureditve področja varstva bolnikov pravic je Ministrstvo za zdravje vložilo predlog zakona v zakonodajno proceduro letos junija. Predlog zakona se dotikajo tudi številni prispevki pravnih strokovnjakov v strokovnih revijah. V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja ter zdravstvenega varstva in dolžnost skrbeti za svoje zdravje ter prispevati k uresničevanju zdravstvenega varstva v skladu s svojimi možnostmi. Obenem se zavedamo, da je potrebno vsebino temeljito in kakovostno urediti. Pravica pacientov se tesno prepleta z najpomembnejšimi človekovimi dobrinami kot so življenje, zdravje in osebna svoboda. Zato je pomembna njihova opredelitev v pravnem sistemu in tako tudi zagotovitev njihovega uresničevanja. Ena izmed osnovnih pravic bolnika je vsekakor pravica do soodločanja o poteku svojega zdravljenja, za kar pa mu mora država zagotoviti dobre pravne in stvarne podlage. Bolnik pa postane v sodelovanju soodgovoren za rezultat zdravljenja. Zakon, ki ga je v zakonodajni postopek vložilo Ministrstvo za zdravje, podrobneje ureja področje t. i. občih oziroma univerzalnih pacientovih pravic in ne pravic, ki gredo pacientu iz naslova obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, čeprav med njimi obstoji tesna zveza, delitev na obče in pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja sledi deklaraciji o promociji pravic pacientov in sicer loči dve vrsti pravic, splošne pravice pacientov, ki zagotavljajo neko raven kvalitete zdravstvenega varstva v določeni državi oziroma dostopnosti do zdravstvenih storitev in so odvisne od razvitosti družbe in s tem povezane zmogljivosti zdravstvenega sistema. In individualne pravice pacientov pa so tiste, ki so povezane s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami ter pavicami pacienta kot potrošnika. Pacientove pravice so večinoma odraz splošne dobrine človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato posamične pravice v zakonu pravzaprav pomenijo aplikacijo ustavno priznanih pravic na specifično področje družbenega življenja, to je zdravstveno varstvo. Zakon našteva nekatere splošne dolžnosti pacienta, saj so njegove pravice po svoji naravi vezane na neke osnovne dolžnosti, ki jih ima pacient do zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter drugih oseb. Pacientovo spoštovanje dolžnosti, ki so v zakonu opredeljene zgolj s splošnimi formulacijami, predstavlja pogoj za primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Zakon vsebuje katalog pacientovih pravic, ki obsega 14 pravic. Zakon določa pravico pacientov v posameznih primerih tudi njihovih svojcev, da se njihove zahteve oziroma pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito. Če nesporazum ne bo razrešen v postopku za prvo obravnavo, kršitve pred pristojno osebo, bo pritožbo obravnavala centralna komisija oziroma, kot jo imenuje zakon, Komisija za varstvo pacientovih pravic Republike Slovenije. Zakon določa, da so člani komisije, ki jih na podlagi javnega razpisa imenuje minister, pristojen za zdravje, imenovani za obdobje petih let. Predsednika imenuje Vlada Republike Slovenije. Zakon predvideva, da bo imela komisija 76 članov, predstavnikov različnih strok in nevladnih organizacij, delovala pa bo v ožjih senatih, določenih za vsak posamezen primer posebej. Zakon predvideva dve alternativni poti reševanja pritožb pacientov in sicer mediacija in senatni postopek. Pri reševanju pritožb pacientov se odloča na podlagi subsidiarne uporabe določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer se omogoča tudi izvedbo postopka. Z namenom sprejetja odločitve za eno ali drugo vrsto postopka z namenom morebitne takojšnje rešitve spora je kot prvo pomembnejše procesno dejanje po vložitvi pritožbe predviden pripravljalni narok. Roki za posamezna procesna opravila so relativno kratki, ker zakon izhaja iz načela hitrosti postopka. To naj bi pripeljalo do čim hitrejše in čim bolj racionalne rešite, saj je možnost za uspešno rešitev spora večja ravno v času neposredno po nastanku kršite. Prizadetemu pacientu še potem vedno ostane sodna pot, če ne bo zadovoljen z odločitvijo komisije, ali ne bo prišlo do sklenitve poravnave, seveda pod pogojem, da gre za izločitveni zahtevek.    Predlog zakona zasleduje cilj, da bi prizadeti pacient z izvajalcem sklenil dogovor o odpravi kršitve, to je prva stopnja, oziroma sklenil poravnavo v mediacijskem postopku ali postopku s pritožbo v senatni obravnavi, to je druga stopnja, saj so takšni dogovori oziroma poravnave najustrezneje v večini primerov, ne le zato, ker so najcenejše, temveč pomenijo tudi najhitrejšo pot do razrešitve spornega razmerja. Zakon določa, da bo senat, ki bo obravnaval pritožbo predlagal oziroma zahteval, ne primer interni nadzor, strokovni nadzor, s svetovanjem ali tudi upravni nadzor, če bo ugotovil pri izvajalcu določene nepravilnosti. Prav tako ima senat pristojnost predlagati uvedbo disciplinskega postopka zoper odgovornega delavca izvajalca, ki je odgovoren za kršitev pacientovih pravic. Način opravljanja nadzora in ugotavljanja disciplinske odgovornosti ni predmet urejanja predlaganega zakona temveč Zakona o zdravstveni dejavnosti in predpisov s področja delovnega prava. Zakon uvaja zastopnika pacientovih pravic, ki bi v postopkih pomagal pacientom, ki so v pritožbenih postopkih praviloma šibkejša stranka, saj ne razpolagajo z ustreznim strokovnim znanjem in drugimi potrebnimi informacijami, pri čemer se tako omogoča čim bolj kvalitetno in učinkovito uresničevanje njihovih pravic. Nekatere kršitve, obveznosti s strani izvajalcev zdravstvenih storitev ali zdravstvenih delavcev oziroma sodelavcev so opredeljene kot prekrški, za katere so predvidene denarne globe, pri tem pa ne gre za sankcioniranje kršitev pacientovih pravic, z eno samo izjemo, to je nespoštovanje zakonske zahteve po privolitvi pacienta za medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog zakona podprli.