Predlog zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj

ROBERT MAROLT: Veljavna slovenska zakonodaja v celoti ne ureja obveznosti države za povračilo škode, ki jo je utrpela oseba kot žrtev nasilnega kaznivega dejanja. Konkretizacijo obveznosti države, da zagotavlja dejansko varnost, določa že obligacijski zakonik v 156. členu. V skladu z navedenim členom za škodo, ki nastane zaradi smrti ali telesne poškodbe kot posledica terorističnih dejanj, ter ob javnih demonstracijah ali manifestacijah, odgovarja država oziroma tisti, ki bi jo po veljavnih predpisih moral preprečiti. Žrtev kaznivega dejanja lahko kot oškodovanec uveljavlja povrnitev škode od storilca kaznivega dejanja s predlogom v kazenskem ali s tožbo v pravdnem postopku. Zaradi ureditve navedenega področja in prenosa določb direktive Sveta Evropske unije o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj v slovenski pravni red, je vlada Republike Slovenije pripravila predlog zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj. Država mora v skladu z zahtevami direktive zagotoviti, da ima žrtev nasilnega naklepnega dejanja, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju, možnost, da uveljavlja odškodnino pri organu v državi svojega stalnega prebivališča. To pomeni, da je treba zagotoviti vlaganje zahtev za odškodnino s strani žrtve, ki je državljan Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije. Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici Evropske unije, imajo naši državljani pravico uveljavljati odškodnino od te države, zaradi namena direktive pa se jim v teh primerih zagotavlja možnost, da zahtevo za odškodnino vložijo v naši državi pri ministrstvu za pravosodje. S predlogom zakona se določajo: pravica do odškodnine žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organi, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah. Da ima prosilec status upravičenca do odškodnine po tem zakonu, morajo biti izpolnjeni formalni pogoji. Prosilec mora biti državljan Republike Slovenije ali državljan druge države članice Evropske unije. Materialni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za priznanje odškodnine so: da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje, torej dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, ki se po kazenskem zakoniku lahko stori naklepno z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme izreči zaporna kazen, da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, da je bilo dejanje zaznano ali pristojnemu organu naznanjeno kot kaznivo dejanje, da na strani oškodovanca ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih po obligacijskem zakoniku ni mogoče zahtevati povrnitve škode, da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine, da je prosilcu zaradi dejanja storjena škoda priznana s tem zakonom. Če je posledica kaznivega dejanja smrt osebe, lahko pravice po tem zakonu uveljavljajo svojci, to so osebe, ki jih je umrli preživljal in osebe, ki so imele po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje. Odškodnina bo priznana za naslednje vrste škode: telesne bolečine ali okvara zdravja, duševne bolečine, izgubljeno preživljanje, stroški v zvezi z zdravljenjem, pogrebni stroški, škoda za uničene stvari, stroški zaradi uveljavljanja odškodnine. Odškodnina bo priznana samo v primeru, če prosilec ni upravičen do odškodnine za te vrste škode na podlagi drugih pravnih naslovov, na primer po zakonu o zdravstvenem zavarovanju ter zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zahtevo za uveljavljanje odškodnine bo prosilec vložil na predpisanem obrazcu pri ministrstvu za pravosodje in sicer v šestih mesecih od dneva storitve kaznivega dejanja. Upravičenci bodo lahko uveljavljali odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uporabe tega zakona, to je v skladu z zahtevo direktive, drugi odstavek 18. člena. O zahtevi za odločanje uveljavljanja odškodnine bo odločala posebna interdisciplinarna komisija, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije za mandat štirih let. Predsednik komisije bo vrhovni ali višji sodnik s področja civilnega prava, preostali člani pa bodo imenovani izmed vrhovnih ali višjih državnih tožilcev, strokovnjakov s področja medicine poškodb, strokovnjakov s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja, ter strokovnjakov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V skladu z direktivo je treba določiti tudi pomožne organe, zato sta v predlogu zakona za te naloge predvidena policija in ministrstvo za pravosodje, ki bo za to komisijo opravljalo tudi strokovna in administrativno tehnična opravila ter naloge centralne službe za sodelovanje s pristojnimi organi drugih držav članic Evropske unije. Sredstva za odškodnine za žrtve kaznivih dejanj se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije. V ta namen bo sredstva za izplačilo odškodnin in sredstva za delo komisije v okviru svojega finančnega načrta zagotavljajo državno pravobranilstvo Republike Slovenije. Primarna odgovornost za povrnitev povzročene škode žrtvi kaznivega dejanja je na strani storilca, zato se v zakonu ureja tudi postopek, da država po priznanju odškodnin in na podlagi tega zakona od storilca zahteva povrnitev izplačane odškodnine. Terjatve upravičenca proti storilcu nasilnega, naklepnega dejanja do višine odškodnine, priznane po tem zakonu, preidejo na Republiko Slovenijo, z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do storilca nasilnega, naklepnega dejanja, v položaj upravičenca, kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o priznanju odškodnine po tem zakonu. Republika Slovenija ima pravico zahtevati vrnitev sredstev, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil komisiji dejstev, ki vplivajo na pridobitev pravic po tem zakonu. V skladu z določbo člena 18. direktive, morajo države članice uveljaviti zakone in predpise, potrebne za uskladitev z direktivo, najpozneje do 1. januarja 2006.MITJA LJUBELJŠEK: Cilj predloga zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je izpolnitev obveznosti oziroma implementacije določbe direktive Sveta EU v slovenski pravni red. Cilj predloga te direktive je dvojen, in sicer vzpostaviti režim čezmejnega dostopa do odškodnin s postopkovnimi določbami, ter določiti minimalne standarde za povračilo škode v smislu uskladitve višine odškodnin v vseh državah članicah EU. Ureja torej pravice do odškodnine žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja teh pravic. Upravičenci so prosilci, ki morajo izpolnjevati določene formalne in materialne pogoje. Zahteva za uveljavljanje odškodnine se bo vložila pri ministrstvu za pravosodje na pisnem obrazcu, ki ga bo določil minister za pravosodje. Veljavna slovenska zakonodaja trenutno ne ureja v celoti obveznosti države za povračilo škode, ki jo ima oseba kot žrtev nasilnega kaznivega dejanja. Žrtev kaznivega dejanja kot oškodovanec lahko uveljavlja povrnitev škode od storilca kaznivega dejanja s predlogom v kazenskem postopku ali s tožbo v pravdnem postopku. Državljani držav članic Evropske unije vsak dan na delu, med študijem ali na potovanju znotraj območja EU, uporabljajo pravico do prostega gibanja oziroma prostega pretoka oseb. V zvezi s tem je eden izmed glavnih ciljev, ki so si ga postavile države članice EU, da z implementacijo tega zakona zagotovijo območja varnosti. Kljub temu lahko prihaja do kršitve te pravice in so posamezniki v državi, v kateri nimajo stalnega prebivališča, žrtve nasilnega, naklepnega dejanja. Ravno zaradi tega morajo države članice EU z zakonom zagotoviti, da imajo te žrtve pravico uveljavljati odškodnino v državi, kjer je bilo kaznivo dejanje tudi storjeno. V skladu z določbo direktive morajo države članice uveljaviti zakone in predpise, potrebne za uskladitev z direktivo najpozneje do 1. januarja 2006. Sprejem zakona bo imel finančne posledice in najmanj dve novi zaposlitvi. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podprla predlagani zakon.