Predlog zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja

Stališče poslanske skupine je na prvi obravnavi zakona 20.12.2005 predstavil Miro Petek. Miro Petek: SDS bo podprla zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Za ta zakon je bil že skrajni čas in obžalujemo, da doslej ni bilo prave politične volje, da bi odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu uredili že veliko prej. Že 5. člen ustave določa, da Slovenija skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Druga alineja 5. člena Ustave Republike Slovenije pravi, navajam “Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti”. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon. Toda zakona vse od leta 1991, ko smo sprejeli ustavo, pa do danes nismo uspeli sprejeti. Ob stotinah in stotinah zakonov, ki so bili v tem času sprejeti v tem državnem zboru, v preteklosti ni bilo toliko politične volje, da bi sprejeli zakon, ki bi urejal odnose s Slovenci zunaj njenih meja. Teh je po nekaterih ocenah kar pol milijona, kar je bilo danes tukaj že večkrat omenjeno. Poleg ustave, ki govori o Slovencih v zamejstvu in po svetu, sta bili doslej sprejeti dve pomembni resoluciji, tj. Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjših v sosednjih državah. Pisalo se je leto 1996, ko je bila sprejeta ta resolucija. Druga resolucija, tj. Resolucija o odnosih Slovenci po svetu je bila sprejeta leta 2002. Na krovni zakon pa bo potrebno počakati do leta 2006. Zamujena so bila torej mnoga leta, Slovenci v zamejstvu in po svetu pa so opravičeno lahko dobili občutek, kot da niso del tega narodovega telesa. Zaradi takšnega odnosa do Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki je bil značilen za preteklo obdobje, pa Slovenija ni uspela izkoristiti tisti človeški in socialni kapital, ki je prisoten med Slovenci v zamejstvu in po svetu. V EU velja načelo, da urejanje manjšinske problematike zdomstva in izseljenstva sodi v pristojnost posameznih držav. Na ravni EU so le direktive, ki prepovedujejo denimo rasno diskriminacijo, so pa tudi resolucije, ki narekuje državam, da ohranjajo identiteto, jezikovno raznolikost in kulturo, zato mora suverena država preseči nivo, ki ga določajo razne deklaracije in resolucije EU in to področje kajpak ustrezno pravno urediti. Po ocenah SDS je dobro zastavljen 6. člen, ki govori o tem, da je skrb za zamejce in Slovence po svetu bistveni del slovenske zunanje politike. Urad in naša državnozborska komisija pa sta temeljna nosilca sodelovanja med Republiko Slovenijo in Slovenci v zamejstvu in po svetu, o čemer govori 12. člen. Dobro je tudi, da zakon določa posvetovalna telesa vlade, to je Svet za Slovence v zamejstvu, v ta svet svoje predstavnike imenujejo tudi predstavniki narodnostnih manjšin v vseh štirih državah, kjer obstoja slovenska manjšina. Svet za Slovence po svetu pa je posvetovalno telo pri vladi, v katerem sodelujejo predstavniki izseljencev, zdomcev po svetu in Evropi. Na drugi strani pa si lahko država Slovenija veliko obeta tudi od razvojnega Sveta za gospodarsko sodelovanje s Slovenci po svetu, ki je predviden v 44. členu. Mnogi Slovenci po svetu so uspeli in so pomembni igralci v globalnem gospodarskem svetu. Javni zavod RTV Slovenija dobiva s tem zakonom nov značaj. RTV Slovenija kot institucija javnega pomena je dolžna zagotoviti obveščenost Slovencev v zamejstvu in po svetu o dogajanjih v Sloveniji. Po tem zakonu je dolžna brezplačno zagotoviti spremljanje satelitskega programa RTV Slovenija v državah, kjer je seveda to mogoče. Torej brez naročnine oz. prispevka bodo lahko naši zdomci, izseljenci in naši predstavniki manjšin spremljali RTV Slovenija, zato je toliko bolj pomembno, da RTV Slovenija na novo postavi in osmisli svoj program, to je, da dobi ustrezno mesto kakovosten informativni program ter kulturno umetniški program, tj. program z domačo slovensko produkcijo. Ostale vsebine lahko dobijo Slovenci v zamejstvu in po svetu na drugih kanalih. Kvalitetne vsebine, pomembne za nacionalno identiteto in slovenstvo doma in po svetu, pa lahko ponudi le nacionalna televizija. Po naši oceni je dobro, da zakon ureja tudi status Slovenca brez državljanstva, ki ga lahko dobi oseba, ki je slovenskega rodu in mu ni bilo odvzeto državljanstvo. Takšen status omogoča dostop do knjižnic, nudi ugodnejše pogoje pri šolanju, vpisih na fakulteto in podobno. In končno, prav je, da uredimo repatriacijo, tj. tisto priseljevanje Slovencev v domovino, ki ga financira in organizira Republika Slovenija. To je v tistih primerih, kadar je v neki državi, kjer živijo Slovenci, huda kriza ali nevarnost. S tem je ponujena možnost, čeprav po naši oceni ta čas ne gre pričakovati, da bi se tega Slovenci po svetu posluževali ravno množično. Primeren je tudi čas statusa repetriirane osebe, ki lahko traja tja do petnajst mesecev. Poslanska skupina SDS podpira zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih mejah.