Predlog zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja

Vlada RS je 29. 9. 2005 sprejela predlog zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in ga posredovala Državnemu zboru RS v sprejem. Vlada RS je 29. 9. 2005 sprejela predlog zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in ga posredovala Državnemu zboru RS v sprejem.Vlada RS je 29. 9. 2005 sprejela predlog zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in ga posredovala Državnemu zboru RS v sprejem. Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Zakon) dokončno ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja in določa pristojnosti, ki jih imajo na tem področju različni organi Republike Slovenije. Zakon je prvi slovenski pravni akt, ki zelo jasno in precizno določa terminologijo, povezano s Slovenci zunaj Republike Slovenije. Je tudi prvi dokument, ki visoka načela slovenske narodne politike izraža v obliki konkretnega pravnega akta. Zakon posebej določa pristojnosti in naloge v zvezi s skrbjo in sodelovanjem s Slovenci zunaj Republike Slovenije na področju kulture, arhivistike, medijev, šolstva (to je ohranjanja slovenskega jezika in izobraževanja), znanosti, visokega šolstva, športa in gospodarskega ter regionalnega povezovanja. Poleg tega da natančno opredeljuje vlogo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (Urad), kot tudi Komisije DZRS za odnose s Slovenci v zamejstvu in posvetu (Komisija), določa tudi medsebojno sodelovanje Urada in Komisije. Opredeljena je tudi vloga Urada do ministrstev in obratno. Zakon opredeljuje tudi stalno posvetovalno telo Vlade RS, ki se imenuje Svet za Slovence v zamejstvu (Svet). Sestavljajo ga predstavniki državnih organov, institucij in političnih organizacij ter organizacij civilne družbe iz RS oziroma zamejstva. Člane Sveta imenuje Predsednik Vlade RS in sam tudi sklicuje seje Sveta. Svet se sestane najmanj dvakrat letno. Podrobno o sestavi je opisano v 19. členu Zakona. V 21. členu pa je podobno opredeljen tudi Svet za Slovence po svetu, ki je stalno posvetovalno telo Vlade RS. Sestane se praviloma enkrat letno. Podrobno o sestavi Sveta za Slovence po svetu je opisano v 21. členu Zakona. Zakon naposled prinaša pravno osnovo za ureditev financiranja dejavnosti in organizacij Slovencev v zamejstvu in po svetu. Doslej namreč takšne pravne podlage ni bilo in se je financiranje izvajalo na podlagi Pravilnika o izvrševanju Proračuna Republike Slovenije, kar pa je povzročalo ogromno težav, saj je ta podlaga preohlapna in določa samo tista pravila razdeljevanja proračunskega denarja, ki so skupna vsem proračunskim uporabnikom. Nevzdržno je, da Slovenca brez slovenskega državljanstva v Republiki Sloveniji obravnavamo kot tujca. Zakon zato uvaja novo pravno kategorijo v obliki posebnega pravnega statusa imenovanega Status Slovenca brez slovenskega državljanstva (58. – 70. člen Zakona). Ta status bo njegovim imetnikom prinašal določene ugodnosti in olajšave, kar je predvideno že s 5. členom slovenske ustave. Zakon ureja tudi področje repatriacije, to je tistega priseljevanja Slovencev v domovino, ki ga organizira in financira Republika Slovenija. Repatriacija naj bi bila v prvi vrsti namenjena Slovencem, ki živijo v težkih okoliščinah ali v državah, kjer vlada huda kriza, in pa Slovencem, ki lahko pomembneje doprinesejo k razvoju ter uveljavitvi Republike Slovenije. Podrobno so opisane pravice in pogoji osebe s statusom repatrirane osebe in njegovih ožjih družinskih članov v pomenu tega zakona. V zvezi s tem je opredeljeno tudi zbiranje in varstvo osebnih podatkov. Zakon zaključuje poglavje kazenskih, prehodnih in končnih določb.