Predlog zakona o občinskem redarstvu
ponedeljek, 18. 12. 2006Stališče poslanske skupine je ob tretji obravnavi predstavil Marijan Pojbič. Marijan Pojbič: Predloga zakona o občinskem redarstvu, ki ga imamo danes v tretji obravnavi, prinaša ureditev zakonskih pristojnosti za organiziranje občinskih redarstev ter temelj za nastajanje različnih vrst pooblaščenih občinskih uradnih oseb po nazivu in pooblastilih oziroma po imenu in vsebini različnih občinskih uprav in prekrškovnih organov.
Opravljanje nalog občinskega redarstva občinam nalaga tudi Zakon o varnosti cestnega prometa ter Zakon o lokalni samoupravi. Na njuni podlagi že imamo urejena občinska redarstva kot organizacijske enote občinskih uprav v 23 občinah, v 11 pa so sistematizirana delovna mesta občinskih redarjev. Kljub temu občine ugotavljajo, da redarstvo ni ustrezno urejeno, predvsem zaradi tega, ker redarji nimajo tako imenovanih varnostnih pooblastil, čeprav gre za praktično enake ukrepe in sredstva, kot jih je zakonodajalec že pred leti podelil zasebnemu varovanju. Prav ta pooblastila so sedaj predvidena v novem Zakonu o varstvu javnega reda in miru, ki smo ga sprejeli pred kratkim, in se bodo osmislila tudi z Zakonom o občinskem redarstvu, kar je dodaten razlog za njegov sprejem.
Glede na predhodno oceno stanja zagotavljanja javne varnosti ter javnega reda in miru na lokalni ravni in položaja ter stanja občinski redarjev lahko razloge za sprejem Predloga zakona o občinskem redarstvu strnemo v tri točke.
Pomanjkanje ustrezne sistemsko-pravne ureditve, ki bi omogočala usklajeno ocenjevanje, obvladovanje in nadzorovanje varnostnih problemov in procesov za njihovo urejanje na horizontalni in vertikalni ravni. Veljavna zakonodaja, predvsem predpisi o sistemu državne uprave in lokalne samouprave ne zagotavljajo vseh potrebnih pogojev, da lahko upravljanje javne varnosti na državni in lokalni ravni poteka usklajeno in čim bolj uspešno, kar je sicer ključnega pomena za strateško in krizno opravljanje javne varnosti na obeh ravneh.
Uradne ocene o razraščanju pojavov nasilja in vandalizma, ki ogrožajo varnost življenja ljudi, premoženja, javni red in mir v lokalni skupnosti postajajo vedno bolj zaskrbljujoče. Posamezne lokalne skupnosti imajo na račun vandalizma velike stroške, čeprav po statističnih podatkih o višini teh stroškov, kar je lahko eden od pomembnih kazalcev merjenja potreb po drugačnem pristopu k reševanju varnostnih problemov na lokalni ravni, ni.
Vsi ostali razlogi za pripravo besedila zakona. Predlagani zakon temelji na ugotovitvi, da zagotavljanje javnega reda in miru ter v zvezi s tem varovanja življenja in zdravja ter premoženja prebivalcev in lokalne skupnosti pomeni potrebno in interes tako občin kot države v celoti. Gre za naloge, ki jih lahko občinski redarji opravljajo samostojno, vendar je izvajanje teh nalog neločljivo povezano z ukrepi, ki lahko pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, kar pomeni, da je treba zagotoviti tako organizacijo služb in usposobljenost izvajalcev nalog oziroma pooblaščenih oseb, da bo zagotovljeno, zakonito in sorazmerno delo pooblaščenih uradnih oseb občinskih redarstev. Predlog zakona temelji na načelih pravne države in načelu enakosti pred zakonom. Poudariti je potrebno, da Predlog zakona o občinskem redarstvu ureja delo redarstev tako, da izhajajo iz načela enakosti pred zakonom, ki izključujejo samovoljo občinskega redarja in preseganje njegovih pooblastil, saj po načelu strokovnosti in z nadzorom nad opravljanjem redarske službe ne dopušča dvomov v korektnost dela občinskega redarja. Hkrati besedilo temelji na načelu delitve odgovornosti med posameznimi nosilci nalog s področja varnosti v Republiki Sloveniji.
K tretji obravnavi je bil vložen amandma PS SNS, ki predvideva, da je občinski redar v primeru med postopkom povzročene telesne poškodbe, nemudoma o tem pisno obvesti župana in sedež občinskega redarstva. PS SDS amandmaja ne bo podprla, ker bi s to spremembo vnesli subjektivno presojanje časa, ki je potreben, da se o tovrstnem dogodku obvesti župana.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakon v celoti podpiramo, ker menimo, da je predlagali zakon dober in ga je potrebno čim prej udejanjiti v praksi.
Opravljanje nalog občinskega redarstva občinam nalaga tudi Zakon o varnosti cestnega prometa ter Zakon o lokalni samoupravi. Na njuni podlagi že imamo urejena občinska redarstva kot organizacijske enote občinskih uprav v 23 občinah, v 11 pa so sistematizirana delovna mesta občinskih redarjev. Kljub temu občine ugotavljajo, da redarstvo ni ustrezno urejeno, predvsem zaradi tega, ker redarji nimajo tako imenovanih varnostnih pooblastil, čeprav gre za praktično enake ukrepe in sredstva, kot jih je zakonodajalec že pred leti podelil zasebnemu varovanju. Prav ta pooblastila so sedaj predvidena v novem Zakonu o varstvu javnega reda in miru, ki smo ga sprejeli pred kratkim, in se bodo osmislila tudi z Zakonom o občinskem redarstvu, kar je dodaten razlog za njegov sprejem.
Glede na predhodno oceno stanja zagotavljanja javne varnosti ter javnega reda in miru na lokalni ravni in položaja ter stanja občinski redarjev lahko razloge za sprejem Predloga zakona o občinskem redarstvu strnemo v tri točke.
Pomanjkanje ustrezne sistemsko-pravne ureditve, ki bi omogočala usklajeno ocenjevanje, obvladovanje in nadzorovanje varnostnih problemov in procesov za njihovo urejanje na horizontalni in vertikalni ravni. Veljavna zakonodaja, predvsem predpisi o sistemu državne uprave in lokalne samouprave ne zagotavljajo vseh potrebnih pogojev, da lahko upravljanje javne varnosti na državni in lokalni ravni poteka usklajeno in čim bolj uspešno, kar je sicer ključnega pomena za strateško in krizno opravljanje javne varnosti na obeh ravneh.
Uradne ocene o razraščanju pojavov nasilja in vandalizma, ki ogrožajo varnost življenja ljudi, premoženja, javni red in mir v lokalni skupnosti postajajo vedno bolj zaskrbljujoče. Posamezne lokalne skupnosti imajo na račun vandalizma velike stroške, čeprav po statističnih podatkih o višini teh stroškov, kar je lahko eden od pomembnih kazalcev merjenja potreb po drugačnem pristopu k reševanju varnostnih problemov na lokalni ravni, ni.
Vsi ostali razlogi za pripravo besedila zakona. Predlagani zakon temelji na ugotovitvi, da zagotavljanje javnega reda in miru ter v zvezi s tem varovanja življenja in zdravja ter premoženja prebivalcev in lokalne skupnosti pomeni potrebno in interes tako občin kot države v celoti. Gre za naloge, ki jih lahko občinski redarji opravljajo samostojno, vendar je izvajanje teh nalog neločljivo povezano z ukrepi, ki lahko pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, kar pomeni, da je treba zagotoviti tako organizacijo služb in usposobljenost izvajalcev nalog oziroma pooblaščenih oseb, da bo zagotovljeno, zakonito in sorazmerno delo pooblaščenih uradnih oseb občinskih redarstev. Predlog zakona temelji na načelih pravne države in načelu enakosti pred zakonom. Poudariti je potrebno, da Predlog zakona o občinskem redarstvu ureja delo redarstev tako, da izhajajo iz načela enakosti pred zakonom, ki izključujejo samovoljo občinskega redarja in preseganje njegovih pooblastil, saj po načelu strokovnosti in z nadzorom nad opravljanjem redarske službe ne dopušča dvomov v korektnost dela občinskega redarja. Hkrati besedilo temelji na načelu delitve odgovornosti med posameznimi nosilci nalog s področja varnosti v Republiki Sloveniji.
K tretji obravnavi je bil vložen amandma PS SNS, ki predvideva, da je občinski redar v primeru med postopkom povzročene telesne poškodbe, nemudoma o tem pisno obvesti župana in sedež občinskega redarstva. PS SDS amandmaja ne bo podprla, ker bi s to spremembo vnesli subjektivno presojanje časa, ki je potreben, da se o tovrstnem dogodku obvesti župana.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakon v celoti podpiramo, ker menimo, da je predlagali zakon dober in ga je potrebno čim prej udejanjiti v praksi.