Predlog zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije
sreda, 21. 6. 2006Ob drugi obravnavi je stališče poslanske skupine predstavil Jožef Jerovšek. Jožef Jerovšek: V Slovenski demokratski stranki se zavedamo globljega pomena mednarodne razvojne pomoči. Pri tem ne gre samo za humanitarno komponento, ampak razvojno pomoč razvitih držav kaže na nivo njihove odgovornosti za globalne probleme sveta. Slovenija že vrsto let dodeljuje uradno razvojno pomoč državam, ki so po določilih organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj upravičenke do te pomoči. Slovenija tako v skladu z zunanje političnimi prednostnimi nalogami večino pomoči usmerila predvsem v države zahodnega Balkana. Tako so bili s ciljem usklajevanja tako na vsebinskem, kot na finančnem področju in s tem tudi večje preglednosti, sklenjeni mednarodni sporazumi o razvojnem sodelovanju z Bosno in Hercegovino, sedaj že nekdanjo Srbijo in Črno goro, Makedonijo in Moldovo, v pripravi pa sta še sporazuma z Albanijo in Ukrajino. Dvostranski pomenijo v okviru za sodelovanje in opredeljujejo prioritetna področja na katerih bo Slovenija nudila razvojno pomoč tem državam, ter omogočajo, da se v aktivnosti in v projekte intenzivneje vključujejo slovenski izvajalci iz gospodarske, nevladne in akademske sfere. Zakon, ki je danes pred nami je namenjen sistemski ureditve opredelitve ciljev, načina načrtovanja, financiranja in izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije. Omogočil bo, da bo Slovenija na ustrezen in učinkovit način izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti na področju zagotavljanja mednarodne razvojne pomoči. Zakon naj bi tudi omogočil, da bo Slovenija do leta 2010 sposobna doseči obvezo, da nameni sredstva v višini 0,17% bruto domačega proizvoda za uradno razvojno pomoč. Slovenija sedaj po kriterijih odbora OECD za uradno razvojno pomoč namenja 0,1% svojega bruto domačega proizvoda. V Slovenski demokratski stranki tak porast, ki je v skladu s smernicami Evropske unije, podpiramo, saj se zavedamo, da se s tem hkrati krepi ugled in razpoznavnost države in se s tem približujemo državam, ki so poznane kot države, ki imajo razumevanje za razvojne probleme razvojno ogroženih držav. Takšne države so v Evropi predvsem skandinavske države in Nizozemska, in moram reči, da se tudi Nizozemska zelo zanima za sodelovanje s Slovenijo na tem področju. Sredstva za izvajanje zakona so v prvi fazi v letu 2006 že zagotovljena skozi sredstva, ki jih Republika Slovenija že namenja za mednarodno razvojno in humanitarno pomoč. O dodatnih sredstvih, ki jih bo treba skozi izvajanje zakona nameniti za dosego obveze, ki izhaja iz polnopravnega članstva v Evropski uniji oziroma sprejeta cilja, to se pravi, 0,17% bruto domačega proizvoda, bosta odločala vlada Republike Slovenije in državni zbor Republike Slovenije. V Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da je prav, da je zakon prestal dolgo pot dopolnjevanja in usklajevanja s strani vseh zainteresiranih subjektov, saj je vlada predlog zakona po intenzivnem medresorskem usklajevanju prvič potrdila oktobra 2005, vendar ga je zaradi potrebe po še dodatni uskladitvi, predvsem z vidika povezovanja z gospodarskimi, razvojnimi in finančnimi prioritetami Republike Slovenije, umaknila in aprila 2006 nadomestila z novim predlogom. Tako zakon, ki je danes pred nami, še učinkoviteje upošteva razvojne cilje Slovenije ter obenem zagotavlja, da se skozi uresničevanje zakona krepi podpora gospodarskemu sodelovanju z državami prejemnicami razvojne pomoči. Zakon vzpostavlja normativni okvir za pripravo predloga resolucije mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki je osnovni strateški izvedbeni dokument na tem področju, in hkrati predvideva še vključitev izvršilne in zakonodajne veje oblasti v proces oblikovanja političnih prioritet in zagotavljanja dolgoročnih sredstev. Še enkrat bi rad poudaril, da bo sprejem zakona omogočil učinkovitejšo povezavo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja z zunanjepolitičnimi in tudi gospodarskimi interesi, kar dokazuje tudi dejstvo, da so v razpravi na matičnem odboru podporo sprejetju zakona izrazili tudi predstavniki Slovenske izvozne družbe, Gospodarske zbornice Slovenije in drugih subjektov. Zaradi vsega tega bomo v Slovenski demokratski stranki rešitve, ki jih predvideva zakon, seveda podprli.
