Predlog zakona o javnih skladih (Druga obravnava)

Stališče PS SDS je predstavil BOJAN STARMAN. Veljavni zakon o javnih skladih, ki je nastajal v letih od 1996 do 1999 kot posledica nenadzorovanega ustanavljanja vedno novih in novih državnih in občinskih skladov, v katere so država in občine prenašale javno premoženje, in so za razliko od centralizacije dolgov decentralizirali in oddeljevali upravljanje in razpolaganje z javnim premoženjem od organov izvršnih oblasti in nadzora. Zakon je nedvomno dosegel svoj namen, vendar ga je treba po sedmih letih posodobiti. Veljavni zakon se namreč sklicuje na konkretne člene šestih drugih zakonov, ki so bili kasneje spremenjeni, ter vsebuje nekatere rešitve, ki so jih kasnejši zakoni uredili drugače. Predvsem pa se je uredilo finančno poslovanje javnih skladov. Tudi število javnih skladov se je ustalilo, vrednost premoženja državnih skladov se je zmanjšala na manj kot 500 milijard tolarjev, vrednost premoženja občinskih skladov pa na manj kot 90 milijard tolarjev. Osnovni cilj zakona je določiti minimalne kriterije, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba, da lahko posluje kot javni sklad, in natančneje določiti vrste in obseg spodbud, ki jih lahko podeljujejo javni skladi, ter s tem v slovenski prostor uvesti večjo preglednost poslovanja pravnih oseb javnega sektorja. Cilj zakona je tudi omogočiti javnim skladom pridobivanje sredstev iz zasebnih in evropskih virov ter s tem razbremeniti javnofinančne vire. Poleg tega je cilj zakona popraviti ureditve, ki so se v času od sprejema veljavnega zakona izkazale za nesmotrne ali neizvedljive, ter uskladiti zakon o javnih skladih s kasneje sprejetimi zakoni. Iz navedenih razlogov bomo poslanci Slovenske demokratske stranke omenjeni zakon podprli. Podprl ga je tudi odbor, pri čemer se opravičujem, ker poročila nisem uspel pravočasno predstaviti.