Predlog zakona o inženirski akademiji Slovenije
torek, 21. 11. 2006 Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Jožef Jerovšek.
Jožef Jerovšek: Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podprla Predlog zakona o Inženirski akademiji Slovenije. Veseli nas, da se je pobuda za ustanovitev Inženirske akademije Slovenije izoblikovala v strokovnih inženirskih krogih, predvsem pa, da je glavni pobudnik društvo Satena, v okviru katerega je bila leta 1995 že ustanovljena Inženirskega akademija Slovenije. Predlog zakona v prehodnih določbah določa, da tako z dnem konstitutivne seje Skupščine Inženirske akademije Slovenije, ustanovljene s tem zakonom, preneha delovanje Inženirske akademije Slovenije, ustanovljene v okviru društva Satena. V Slovenski demokratski stranki menimo, da bo Inženirska akademija Slovenije pripomogla k pospeševanju rasti tehnološke kulture in spodbujanju tehnološkega in gospodarskega razvoja Slovenije v skladu s sprejetimi nacionalnimi programi, v širšem smislu tudi pri uresničevanju Lizbonske strategije. Razvoj Slovenije je zelo odvisen od razvoja novih tehnologij in proizvodov. Ustanovitev Inženirske akademije Slovenije bo prispevala k večjemu ugledu in spoštovanju tehnične in naravoslovne inteligence v Sloveniji, katere mesto v slovenski družbi je močno podcenjen, kar negativno vpliva ne tehnološki razvoj države. Inženir, ki meni, da je njegova vloga v družbi nepomembna, praviloma ne razvija novega proizvoda. Posledica takega položaja je tudi slabši vpis na naravoslovne in tehnične smeri fakultet kot na družboslovne, kar pa prav tako negativno vpliva na bodoči razvoj Slovenije. Nekaj časa je bilo v družbi prisotno celo začudenje, če se je odličnjak, zlati maturant, odločil za tehniške naravoslovne fakultete. Menimo, da Slovenija s tem, ko nima samostojne inženirske akademije in zato ni članica nobene od dveh mednarodnih mrež inženirskih akademij, izgublja možnost sooblikovanja evropskega in svetovnega prostora na področju tehnološkega razvoja. Prav tako bi sodelovanje Slovenije v združenjih razširilo izmenjavo izkušenj tujih strokovnjakov, pospešilo trajnostni razvoj in splošno tehnično kulturo v Sloveniji. Ureditev samostojne Inženirske akademije, kot jo predlaga Zakon o Inženirski akademiji Slovenije, ki ga danes obravnavamo v državnem zboru, je običajna v velikih državah. Ustanovitev samostojnih inženirskih akademij z zakonom poznamo med drugim v Veliki Britaniji, Belgiji, na Nizozemskem, Španiji, Kanadi in Združenih državah Amerike.
Treba je posebej poudariti, da delovno področje Inženirske akademije Slovenije ne bo posegalo v delovno področje Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prav tako pa tudi ne v delovno področje Inženirske zbornice Slovenije, temveč bo komplementarno z njunima funkcijama in delom. Zato je prav, da se ustanovi Inženirska akademija Slovenije, ki bo spodbuda k razvoju Slovenije, zato jo bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke z veseljem podprli.
Jožef Jerovšek: Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podprla Predlog zakona o Inženirski akademiji Slovenije. Veseli nas, da se je pobuda za ustanovitev Inženirske akademije Slovenije izoblikovala v strokovnih inženirskih krogih, predvsem pa, da je glavni pobudnik društvo Satena, v okviru katerega je bila leta 1995 že ustanovljena Inženirskega akademija Slovenije. Predlog zakona v prehodnih določbah določa, da tako z dnem konstitutivne seje Skupščine Inženirske akademije Slovenije, ustanovljene s tem zakonom, preneha delovanje Inženirske akademije Slovenije, ustanovljene v okviru društva Satena. V Slovenski demokratski stranki menimo, da bo Inženirska akademija Slovenije pripomogla k pospeševanju rasti tehnološke kulture in spodbujanju tehnološkega in gospodarskega razvoja Slovenije v skladu s sprejetimi nacionalnimi programi, v širšem smislu tudi pri uresničevanju Lizbonske strategije. Razvoj Slovenije je zelo odvisen od razvoja novih tehnologij in proizvodov. Ustanovitev Inženirske akademije Slovenije bo prispevala k večjemu ugledu in spoštovanju tehnične in naravoslovne inteligence v Sloveniji, katere mesto v slovenski družbi je močno podcenjen, kar negativno vpliva ne tehnološki razvoj države. Inženir, ki meni, da je njegova vloga v družbi nepomembna, praviloma ne razvija novega proizvoda. Posledica takega položaja je tudi slabši vpis na naravoslovne in tehnične smeri fakultet kot na družboslovne, kar pa prav tako negativno vpliva na bodoči razvoj Slovenije. Nekaj časa je bilo v družbi prisotno celo začudenje, če se je odličnjak, zlati maturant, odločil za tehniške naravoslovne fakultete. Menimo, da Slovenija s tem, ko nima samostojne inženirske akademije in zato ni članica nobene od dveh mednarodnih mrež inženirskih akademij, izgublja možnost sooblikovanja evropskega in svetovnega prostora na področju tehnološkega razvoja. Prav tako bi sodelovanje Slovenije v združenjih razširilo izmenjavo izkušenj tujih strokovnjakov, pospešilo trajnostni razvoj in splošno tehnično kulturo v Sloveniji. Ureditev samostojne Inženirske akademije, kot jo predlaga Zakon o Inženirski akademiji Slovenije, ki ga danes obravnavamo v državnem zboru, je običajna v velikih državah. Ustanovitev samostojnih inženirskih akademij z zakonom poznamo med drugim v Veliki Britaniji, Belgiji, na Nizozemskem, Španiji, Kanadi in Združenih državah Amerike.
Treba je posebej poudariti, da delovno področje Inženirske akademije Slovenije ne bo posegalo v delovno področje Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prav tako pa tudi ne v delovno področje Inženirske zbornice Slovenije, temveč bo komplementarno z njunima funkcijama in delom. Zato je prav, da se ustanovi Inženirska akademija Slovenije, ki bo spodbuda k razvoju Slovenije, zato jo bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke z veseljem podprli.