Predlog zakona o integriteti v javnem sektorju

Stališče poslanske skupine je ob prvi obravnavi predstavil Dimitrij Kovačič. Dimitrij Kovačič: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne podpiramo predloga skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Miranom Potrčem. Menimo namreč, da je predlagani zakon le še eden izmed poskusov s katerimi nekateri želijo, da bi zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo prenehal veljati in bi skozi stranska vrata ponovno vpeljali enako komisijo, kot jo je do sedaj predvideval Zakon o preprečevanju korupcije, kateri bi dali še nekatere dodatne pristojnosti. Prav tako menimo, da predlagani zakon na nek način ignorira odločitev ustavnega sodišča, ki je s svojo odločbo 29. marca 2007 odločilo, da zakon o nezdružljivosti funkcij, ki ga je Poslanska skupina Slovenskih demokratov izpodbijala pred ustavnim sodiščem, torej ustavno sodišče je odločilo, da zakon ni v nasprotju z ustavo, kar so predlagatelji zatrjevali, zato zakona tudi ni razveljavilo. Pač pa je ustavno sodišče ugotovilo neskladnost z ustavo le v določenem manjšem delu, zlasti glede pristojnosti državnozborske komisije. Državni zbor je zakon že sprejel, sedaj pa je treba, glede na to, da ustavno sodišče ta zakon obravnavalo, je treba slediti odločbi ustavnega sodišča. Zakon, ki ga danes obravnavamo je koncept, ki izhaja iz starega zakona o preprečevanju korupcije. V čem je potrebno slediti odločbi ustavnega sodišča? V tistem delu, ki se nanaša na nadzor te parlamentarne komisije nad tistimi funkcionarji, ki niso del parlamentarne ali izvršilne veje oblasti. Torej, gre za organ predsednika republike, ustavnega in računskega sodišča, varuha človekovih pravic in funkcionarjev na ravni lokalne samoupravi. V tem delu, kjer je dejansko po odločbi ustavnega sodišča šlo za ustavno neskladnost, torej za z ustavo neskladno ureditev je ustavno sodišče državnemu zboru predpisalo obvezo, da zakon uskladi v skladu z navodili ustavnega sodišča. In kot nam je znano, kot verjetno vsi poslanci državnega zbora vemo, vlada pripravlja spremembo oziroma je že pripravila spremembo zakona o nezdružljivosti funkcij v skladu z navodilom in usmeritvijo ustavnega sodišča, kar je bilo pred časom tudi že javno objavljeno in mislim, da zadeva prihaja v zelo kratkem času v državnozborsko proceduro. Zakon, ki ga danes obravnavamo, torej zakon o integriteti v javnem sektorju, pa ne sledi temu, kar je ustavno sodišče zapisalo v svoji odločbi, ampak gre v nek svoj koncept, za katerega ni nujno in tudi nihče ne trdi, da je kakorkoli ustavno sporno, ampak vendarle temu kar je ustavno sodišče reklo pri presoji zakona o nezdružljivosti funkcij, ta zakon skupini poslancev ne sledi. Danes smo slišali tudi, da je tik pred zakonodajno proceduro tudi zakon o ratifikaciji konvencije o preprečevanju korupcije, kajti v to,da se ta zakon predloži v zakonodajno proceduro v državni zbor je potrebno v tem času pred tem pripraviti tudi vse potrebno, da se omogoči implementacija tega zakona. Kot smo slišali je to sedaj pripravljeno in bo v najkrajšem času tudi na klopeh nas poslancev. In po tej spremembi oziroma popravkov, kot ga je zahtevalo ustavno sodišče, naj bi naloge in pristojnosti komisije iz zakona o preprečevanju korupcije prevzelo v pomembnem delu nadzora nad funkcionarji računsko sodišče. V drugem delu ko gre pa za ugotavljanje nezdružljivosti funkcij, pa ustavno sodišče, potem sodni svet, občinski svet, državno-tožilski svet oziroma, skratka organ pristojen za imenovanje funkcionarjev. Poslanci Slovenske demokratske stranke menimo, da tako spremenjen oziroma popravljen zakon o nezdružljivosti funkcij v celoti sledi navodilom in usmeritvam ustavnega sodišča, hkrati pa tudi ocenjujemo, da imata po tem konceptu oziroma po tem predlogu tega popravljenega zakona prav gotovo Računsko sodišče kot tudi ustavno sodišče in drugi organi, ki sem jih malo prej naštel, bistveno višjo strokovno kot tudi moralno avtoriteto pri razreševanju vprašanj, ki so povezana s področjem nadzora nad prepovedmi in omejitvami pri sprejemanju daril, nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, nad prepovedmi poslovanja, nad nezdružljivostjo funkcij in drugih pridobitnih dejavnosti in podobno. In ko govorimo o neodvisnosti organa, verjetno ni nikogar, ki bi osporaval računskemu sodišču neodvisnost, da ne govorim o strokovnosti. Pri obstoječi komisiji za preprečevanje korupcije, bi o takšni neodvisnosti težje govoril. Zlasti še zaradi tega, ker je po dosedanjih izkušnjah in po dosedanjem delu te komisije ta komisija kar nekajkrat posegla na področje, za katere nima pristojnosti. Vsi vemo, da se je komisija že večkrat postavila v vlogo ustavnega sodišča, ko je v svojem mnenju govorila o tem, da je nek pravni akt nezakonit. Pa vendarle vsi vemo to, da je nek akt nezakonit, ne more povedati oziroma ne more sprejeti Komisija za preprečevanje korupcije, pač pa lahko to presodi samo ustavno sodišče. Torej v teh primerih, ki jih je bilo kar nekaj, je Komisija za preprečevanje korupcije se postavila v vlogo ustavnega sodišča. Večkrat se je postavila v vlogo tudi drugih institucij, kot na primer tudi v vlogo računskega sodišča in nedavno tudi v vlogo varuha človekovih pravic, ko je komisija presodila, da je bilo ravnanje policije v zadevi nadzora nad dogajanji v Postojni, kjer je prebivala začasno romska družina Strojan, da je prišlo s strani policije do kršitve človekovih pravic. Pa vendarle se bomo verjetno vsi strinjali, da o kršitvah človekovih pravic Komisija za preprečevanje korupcije ne more presojati, ampak so za to druge institucije, predvsem Varuh človekovih pravic in sodišča. Predlagani zakon skupine poslancev, ki ga danes obravnavamo vsebuje tudi določilo, po katerem komisija za preprečevanje korupcije prevzema del pristojnosti sodne veje oblasti in sicer v tistem delu, ki se nanaša na ugotavljanje škodljivih posledic za prijavitelje kršitev določil tega zakona in odgovornosti za te škodljive posledice. Takšno določilo je z vidika pravne države povsem nesprejemljivo, saj vprašanja odškodninske odgovornosti lahko rešujejo le sodišča. Ni nepomembno dejstvo tudi to, da predlagani zakon predvideva precejšnje povečanje potrebnih finančnih sredstev za izvajanje tega zakona in sicer v letu 2008 en milijon evrov, leta 2009 pa celo 2 milijona evrov. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je takšno povečanje nepotrebno, saj s predvideno spremembo zakona o nezdružljivosti funkcij povečanje finančnih sredstev ne bo potrebno. Učinkovitost zaradi tega pa ne bo nič manjša, pač pa bo po našem mnenju celo bistveno večja, ker verjamemo, da bo tako računsko sodišče kot tudi ustavno sodišče in drugi pristojni organi, ki bodo prevzeli del pristojnosti, bodo lahko del prevzetih nalog opravljali vsaj enako učinkovito kot sedanja komisija, vsekakor pa bo njihovo delo bistveno bolj strokovno in pravno utemeljeno. Poslanci Slovenske demokratske stranke kot rečeno predlaganega zakona ne podpiramo in menimo, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo na državnem zboru.