Predlog zakona o gospodarskih zbornicah

Stališče poslanske skupine ob prvi obravnavi je predstavil Branko Marinič. Branko Marinič: Gospodarska zbornica je združenje pravnih in fizičnih oseb, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost. Ustanovijo jih lahko same gospodarske družbe oz. samostojni podjetniki inposamezniki na prostovoljni osnovi. Take zbornice poznamo kot zasebno upravne, lahko pa zbornico ustanovi država z aktom oz. zakonom kot javno upravne zbornice. Tako eden kot drugi model imata svoje prednosti in pomanjkljivosti. Do sedaj smo v Sloveniji poznali le javno upravni model zbornic z obveznim članstvom. Na osnovi javno upravnega modela zbornic je v Sloveniji ustanovljenih 19 gospodarskih in poklicnih zbornic. V marsikateri od teh zbornic pa se je pokazala glavna pomanjkljivost javno upravnih zbornic, tj. obvezna članarina. To zbornici sicer zagotavlja stabilen finančni pritok, vendar pa ta priteka ne glede na delo in rezultate, zato marsikatero vodstvo zbornice uspava, demotivira. Vodstvo torej ne izpolnjuje več svojih osnovnih nalog, tj. nudenje podpore svojemu članstvu in posredovanju med državo in gospodarstvom. Cilj Predloga zakona o gospodarskih zbornicah je zagotoviti združenje gospodarskih subjektov v različne zbornice na prostovoljni osnovi. Zakonodajalec ocenjuje, da lahko tak zakon bistveno pripomore k učinkovitosti gospodarskih zbornic, učinkovitejšemu sodelovanju gospodarskih subjektov pri izražanju in uveljavljanju svojih interesov preko gospodarskih zbornic ter tudi k razbremenitvi gospodarstva, vsaj v cilju izvajanja lizbonske strategije ter strategije razvoja Republike Slovenije. Predlog zakona o gospodarskih zbornicah predpisuje postopek za ustanovitev, delovanje in prenehanje gospodarskih zbornic, v katerih je članstvo prostovoljno. Bistvene zahteve v prehodnih določbah so namenjene preoblikovanju Gospodarske zbornice Slovenije v zbornico po določilih tega zakona. Člani GZS lahko po izvedbi ustanovne skupščine pravnega naslednika GZS izstopijo iz gospodarske zbornice. Članstvo v zbornici je prostovoljno in vanjo se lahko vključi vsak zainteresirani gospodarski subjekt. Gospodarska zbornica ima v predlogu zakona pravni status pravne osebe zasebnega prava. Poleg zakona ne določa minimalnega števila podjetij, ki lahko zbornico ustanovijo. Gospodarska zbornica Slovenije nadaljuje z delom in s tem zakonom postane zbornica, ki je pravni naslednik GZS ter lahko obdrži enako ime. V roku petih mesecev se mora preoblikovati, sprejeti nov statut in izvoliti organe zbornice. Člani GZS postanejo člani pravnega naslednika, lahko pa iz zbornice s pisno izjavo izstopijo takoj. Predlog zakona predvideva, da je skrbnik premoženja Gospodarske zbornice Slovenije njen pravi naslednik. Do fizične razdelitve premoženja, tj.dve leti po uveljavitvi zakona, je prepovedano vsako razpolaganje s tem premoženjem. Izjema je le tekoče poslovanje in nujno investicijsko vzdrževanje ter kritje stroškov častnega razsodišča pri GZS, stale arbitraže pri GZS, članstvo v mednarodnih organizacijah, kjer je član lahko le ena nacionalna zbornica, ter tista javna pooblastila, ki so dana z drugimi zakoni, če ne gre za naloge, pri katerih je določena tarifa za plačilo teh storitev. Predlog zakona zagotavlja možnost uporabe infrastrukture GZS tudi drugim zbornicam, ki se bodo ustanovile po tem zakonu. Ta uporaba temelji na deležu članov, ki se bodo združili v novo zbornico. Predlagani zakon na pregleden način določa evidentiranje opravičenj za uporabo infrastrukture za vsako novo zbornico in temelji na vplačani članarini v GZS v zadnjih desetih letih. Kontinuiteta dela in zastopanost predstavnikov gospodarske zbornice je zagotovljena tako, da je v zakonu določeno, da pravni naslednik GZS nadaljuje z izvajanjem javnih pooblastil, ki so bila GZS dodeljena s posebnimi predpisi. Prav tako nadaljuje delo častno razsodišče in stalna arbitraža. Tudi članstvo v mednarodnih organizacijah se nadaljuje tako, da ostane član pravni naslednik GZS. Vse te aktivnosti se dve leti financirajo iz premoženja GZS. V Poslanski skupini SDS menimo, da je prav, da gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom omogočimo združevanje tudi na osnovi zasebnopravnega modela zbornice, torej na prostovoljni osnovi. Predlog zakona o gospodarskih zbornicah bomo v Poslanski skupini SDS podprli.