Predlog zakona o evidentiranju nepremičnin

Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Robert Hrovat. Robert Hrovat: Zakon o evidentiranju nepremičnin, ki ga obravnavamo, je sistemski zakon, ki ureja področje evidentiranja vseh nepremičnin v Republiki Sloveniji ter področje evidentiranja podatkov o prostorskih enotah in o državni meji. Takšna vsebinska zaokroženost zakona je bila določena z uveljavitvijo zakona v letu 2000. Pri ugotavljanju stanja temeljne evidence o zemljiščih je potrebno upoštevati pretekli odnos do lastninjenja nepremičnin v obdobju družbene lastnine. Vemo, da trg nepremičnin tedaj praktično ni obstajal in da se nepremičnina ni pojmovala kot gospodarska dobrina, kar je torej povem nasprotno temu kot je to danes. Vsi dobro vemo, da je trg nepremičnin v Republiki Sloveniji v zadnjih nekaj letih postal izredno dejaven. Samo na osnovi podatkov odmere davka za promet z nepremičninami je vRepubliki Sloveniji v zadnjih petih letih zaznati 115 % povečanje izvedenih transakcij nepremičnin. Ti in še nekateri drugi podatki, ki so omenjeni v vladnem gradivu, kažejo, da država preprosto mora vzpostaviti evidence, ki bodo omogočale razvoj trga nepremičnin, investicij in gospodarstva. Podatki o nepremičninah, se pravi zemljiški kataster ter kataster stavb, ki je še v nastajanju, poleg tega pa še kataster gospodarske javne infrastrukture, ki ga sploh še ni, so trenutno nepopolni, neažurni in slabe kakovosti. Osnovni cilj predloga zakona je vzpostaviti sistem evidentiranja nepremičnin na način, da bodo prek upravnih postopkov na pobudo lastnikov ter z uporabo različnih sodobnih strokovno tehničnih metod in postopkov, na pobudo države oz. lokalnih skupnosti nepremičninske evidence popolne in podatki v njih kakovostni. V predlogu zakona je še vedno ločena pristojnost izvajanja tehničnega in upravnega dela izvajanja postopkov in pristojnost za izvedbo postopkov evidentiranja nepremičnin v evidenci zemljiškega katastra in katastra stavb. Vendar na osnovi nekajletne prakse ter izražene nujnosti vzpostavitve podatkov o stavbah in delih stavb predlog zakona določa tudi vzpostavitev nove evidence in sicer registra nepremičnin, kar je več kot dobrodošla dopolnitev in sprememba. S predlaganimi spremembami se poenostavljajo tudi postopki vpisa urejenih in spremenjenih mej parcel v zemljiškem katastru, predvsem v primerih, ko se doseže sporazumna rešitev že na terenu samem, kjer postopek vodi geodetsko podjetje. V teh primerih geodetska uprava brez vsebinskega pregledovanja postopka v skladu s skrajšanim upravnim postopkom evidentira novo stanje v evidencah, ob čemer je odgovornost geodetskega podjetja za izvedbo postopka seveda povečana. Podobno velja za evidentiranje stavb in delov stavb v katastru stavb. S poenostavitvijo postopkov se poveča možnost za odpravo obstoječih zaostankov, predvsem na področju postopkov zemljiškega katastra. V predlogu zakona je dan poseben poudarek zagotavljanju pogojev za pridobitev nepremičninskih podatkov v danes še nepopolnih nepremičninskih evidencah ter izboljšanje kakovosti obstoječih podatkov. Kot je razvidno iz same obrazložitve zakona, predlog zakona določa način evidentiranja oznake stanovanj in poslovnih prostorov, kot to določa stanovanjski zakon, ter na ta način sistemsko evidentira ta podatek kot podatek katastra stavb in registra nepremičnin. Predlog zakona o evidentiranju nepremičnin sledi cilju, da se vzpostavi enoten nepremičninski sistem v Republiki Sloveniji in Poslanska skupina SDS bo zakon skupaj z amandmaji koalicije seveda podprla.