Predlog zakona o elektronskem poslovanju na trgu

  Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Danijel Krivec.       Danijel Krivec: Cilj in namen zakona o elektronskem poslovanju na trgu je ustrezen prenos Direktive 2000/31 Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 8. junija 2000 v slovenski pravni red. Ureditev pravnih vidikov storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu, je oblikovanje pravnega okvira za zagotovitev prostega pretoka storitev informacijske družbe med državami članicami. Prenos direktive v posebnem zakonu je rešitev, ki je prevladujoča tudi v primerjalni praksi drugih držav članic Evropske unije. Predlog zakona je poseben predpis, zlasti v razmerju do Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki ureja elektronsko poslovanje v Republiki Slovenije. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem predpisu ureja nekatera temeljna vprašanja v zvezi s pravno veljavnostjo elektronske oblike, elektronskimi sporočili in podatkov ter hrambo podatkov. V tem pogledu ponuja tudi ustrezno pravno podlago za sklepanje pogodb v elektronski obliki. Predlog zakona tako, glede vprašanj, ki jih ne ureja, usmerja k uporabi Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, vendar ob koliziji obeh kot specialni predpis omejuje ureditev Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Posebej je urejena odgovornost posrednih ponudnikov storitev. Temeljna načela, ki jih predlog zakona opredeljuje, so načelo izključitve predhodnega dovoljenja za opravljanje storitev informacijske družbe, načelo uporabe pravne države s sedeža in načelo prepovedi splošne obveznosti nadzora. Prvo načelo določa, da se za samoupravljanje storitev informacijske družbe ne sme zahtevati predhodno dovoljenje, pri čemer pa je mogoče zahtevati dovoljenja veljavna za dejavnost, ki je vsebina storitve informacijske družbe. Načelo uporabe prava države sedeža usmerja k uporabi nacionalnih pravil za ponudnike storitev s sedežem v državi. Načelo prepovedi splošne obveznosti nadzora se navezuje na ponudnike posredovalnih storitev informacijske družbe, torej tistih, ki tako ali drugače dajo na voljo podatke, ki jih sicer zagotavljajo prejemniki njihovih storitev ali pa slednjim omogočajo dostop do podatkov tretjih oseb. Izjeme so določbe o veljavnosti elektronske oblike in dopustnosti sklepanja pogodb v elektronski obliki, kar ustrezno ureja že veljavni Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, zaradi česar posebna ureditev v specialnem zakonu ni potrebna. Razvoj elektronskega poslovanja v informacijski družbi ponuja pomembne zaposlitvene možnosti, spodbuja gospodarsko rast in konkurenčnost, zato je prav, da direktivo čim prej implementiramo skozi predlagani zakon. V Poslanski skupini SDS bomo predlog zakona podprli.