Predlog zakona o družbah tveganega kapitala

Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Mitja Ljubeljšek.  Mitja Ljubeljšek: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se zavedamo pomena malih in srednjih podjetij za nadaljnji pospešeni razvoj Slovenije. Slovenija ima na eni strani omejene prostorske, kadrovske in finančne resurse, na drugi strani pa izredno usposobljen kadrovski potencial in tradicijo tako v podjetniškem okolju, kot v univerzitetnih in znanstvenih institucijah. Vse to lahko predstavlja skupaj s poznano slovensko prilagodljivostjo in fleksibilnostjo izredno osnovo za konkurenčno prednost in priložnost v krogu najrazvitejših držav Evropske skupnosti na področju malih in srednjih podjetjih, v katerih se poraja največ podjetniških idej in inovacij, katerih aplikacije lahko pomenijo izdelke z veliko dodano vrednostjo. Aplikacije pa niso možne brez ustreznih finančnih virov, ki so za mala in srednja podjetja v primerjavi z večjimi podjetji praviloma težje dostopna. V Sloveniji do sedaj ni bilo pravega posluha, predvsem pa ni bilo konkretnih dejanj, da bi se vzpostavljala sistemska zakonodaja, ki bi spodbudila financiranje določenih rizičnih, vendar pa visoko donosnih projektov, na osnovi tveganega kapitala. Da je temu tako pokaže podatek o razmerju med obsegom dosedanjih naložb iz naslova tveganega kapitala in BDP, kjer se Slovenija nahaja na nezavidljivem predzadnjem mestu med 22 evropskimi državami, za Slovenijo je le še Hrvaška. Pred Slovenijo pa so poleg najrazvitejših držav tudi Romunija, Madžarska, Bolgarija, Poljska, Slovaška, Češka in Baltske države. Tega problema se je zavedala tudi koalicija, ki je pred pričetkom mandata zapisala v koalicijsko pogodbo, da se bo zavzela za izboljšanje pravno-sistemskega okvirja za delovanje malih in srednjih podjetij ter za ustrezen razvoj institucij, ki jim morajo biti v oporo, vključno s skladi tveganega kapitala. Mala in srednja podjetja potrebujejo torej za realizacijo rizičnih podjetniških idej finančne vire. Največkrat finančne vire zagotavljajo kar podjetniki sami iz svojih prihrankov, kar pa ne zadosti potrebam po kapitalu, zato iščejo vire financiranja tudi v zunanjem okolju, na trgu. Pri tem se soočajo s težavo, da dolžniških virov financiranja zaradi visokih tveganj ni mogoče zagotoviti. Zagotavljanje ustreznih finančnih virov predstavlja vsekakor ključno oviro za boljši in hitrejši razvoj segmenta malih in srednjih podjetij. Predlog zakona o družbah tveganega kapitala sledi rešitvi tega problema s tem, da se statusno-pravno opredeli družbe tveganega kapitala tako, da bodo nudile ustrezen pravno-organizacijski okvir za akumulacijo prostih finančnih sredstev in njihovo distribucijo v obliki tveganega kapitala gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu. Da se zagotovi, da bo dejavnost družbe skladna z namenom družb tveganega kapitala, kar pomeni, da bo usmerjena predvsem v nalaganje, upravljanje in odsvajanje tveganega kapitala. Da se zagotovi, da bo družba tveganega kapitala pretežen del svojih sredstev nalagala v obliki tveganega kapitala in da se zagotovi ustrezen nadzor nad družbo tveganega kapitala in sicer z namenom zagotavljati, da bo družba tveganega kapitala predvsem v zvezi z upravljanjem dejavnosti in nalaganjem sredstev spoštovala določbe zakona. Nadzor nad družbo tveganega kapitala se ne bo izvajal z namenom zaščititi investitorje. Želja je, da slovenski tvegani kapital ne odhaja v tujino, ampak da se ustvarijo sistemsko-zakonske osnove, da bo ta kapital ostajal v Sloveniji in da se bo apliciral v slovenske tvegane naložbe, ki lahko prinesejo velike multiplikativne učinke tako na gospodarski razvoj ter rast bruto družbenega proizvoda kot na možnost dodatnega zaposlovanja. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog zakona vsekakor podprli.