PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O POSLANCIH

Skupina poslancev je vložila v parlamentarno proceduro predlog zakona o dopolnitvah zakona o poslancih. Skupina poslancev je vložila v parlamentarno proceduro predlog zakona o dopolnitvah zakona o poslancih. DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV Ljubljana, 4. november 2004 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE g. France Cukjati, predsednik Spoštovani! Na podlagi 19. člena Zakona o poslancih (Ur. list RS, 48/92) ter 114. in 115. člena Poslovnika Državnega zbora (Ur. list RS, št. 35/2002) vlagamo spodaj podpisani poslanke in poslanci v obravnavo in sprejem PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O POSLANCIH. Na podlagi 142. člena Poslovnika Državnega zbora predlagamo, da predlog zakona Državni zbor obravnava in sprejme po skrajšanem postopku ter na isti seji opravi vse tri obravnave predloga zakona. Pri obravnavi predloga zakona v Državnem zboru in pri delu njegovih delovnih teles bo sodeloval prvopodpisani poslanec mag. Branko Grims. Prilogi: ? podpisi predlagateljev zakona ? predlog zakona ZAKON O DOPOLNITVI ZAKONA O POSLANCIH – SKRAJŠANI POSTOPEK I. UVOD 1. Ocena stanja in razlogi za izdajo zakona Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92) ureja posledice izvolitve poslanca za predsednika vlade oziroma imenovanja poslanca za podpredsednika vlade ali ministra. Poslanska funkcija je nezdružljiva s funkcijami v izvršilni veji oblasti, zato z izvolitvijo ali imenovanjem preneha. V času opravljanja funkcije predsednika vlade ali ministra poslanska funkcija miruje, ob prenehanju funkcije pa znova »oživi«. Ta ureditev pa ne velja za primer imenovanja poslanca na funkcijo državnega sekretarja. Predlagatelji ocenjujemo, da je to pomanjkljivost, saj je funkcija državnega sekretarja prav tako pomembna funkcija v izvršilni oblasti. Nova zakonska ureditev državne uprave spreminja naravo te funkcije in povečuje njen pomen – število državnih sekretarjev je omejeno (največ eden na ministrstvo), državni sekretar pa praktično nastopa kot namestnik ministra. Povsem logično bi bilo, da se posledice imenovanja poslanca za ministra in državnega sekretarja izenačijo. 2. Cilji, namen in poglavitne rešitve Namen predlagane rešitve je, da se pravne posledice imenovanja poslanca za državnega sekretarja izenačijo s pravnimi posledicami imenovanja za ministra. V obeh primerih pride do t.i. »mirovanja« poslanske funkcije. 3. Primerjalne ureditve Italijanska ureditev ne predvideva nezdružljivosti funkcij na enak način kot slovenska. Če poslanec postane član vlade ali državni sekretar, obdrži tudi poslansko funkcijo, tako da ni predvideno, da bi ga nadomestil nov poslanec. Če izgubi funkcijo v izvršilni veji oblasti, nadaljuje z opravljanjem poslanske funkcije. Združljivost funkcij v zakonodajni in izvršilni veji oblasti je značilna tudi za britansko ureditev. V Belgiji so pravne posledice imenovanja poslanca za ministra urejene na enak način kot pri nas – poslancu funkcija v tem času miruje. Posebne ureditve za državne sekretarje ni. 4. Finančne in druge posledice Finančne posledice, ki jih lahko teoretično povzroči zakon, se nanašajo na pravico poslanca do prejemanja nadomestila plače za čas, ko iz objektivnih razlogov ne more dobiti zaposlitve. Obdobje, za katero ima to pravico poslanec, je namreč štirikrat daljše od obdobja, ko ima to pravico državni sekretar. Vendar pa so primeri vrnitve funkcionarjev izvršilne oblasti v poslanske klopi relativno redki. Drugih posledic zakon ne bo imel. 5. Razlogi za skrajšani postopek Gre za manj zahtevno dopolnitev zakona (prva alinea prvega odstavka 142. člena poslovnika državnega zbora). II. BESEDILO ČLENOV 1. člen V prvem odstavku 14. člena zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92) se za besedo »ministra« doda besedilo: »ali državnega sekretarja«. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. III. OBRAZLOŽITEV K 1. členu Z dopolnitvijo se režim »mirovanja« poslanske funkcije razširja na primere, ko je poslanec imenovan za državnega sekretarja. Tudi v tem primeru poslanska funkcija v času opravljanja funkcije v izvršilni veji oblasti miruje. K 2. členu Kratek vakacijski rok je primeren zato, da bi se določba lahko uporabljala čimprej, torej že za imenovanje državnih sekretarjev, ki jih bo imenovala vlada, ki bo konstituirana v letošnjem letu. IV. BESEDILO ČLENA, KI SE DOPOLNJUJE 14. člen Če je poslanec izvoljen za predsednika vlade ali imenovan za podpredsednika vlade ali ministra, v času, dokler opravlja to funkcijo, ne more opravljati funkcije poslanca. V tem času opravlja funkcijo poslanca tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec iz prejšnjega odstavka. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo poslanca kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.