Predlog zakona o dopolnitvi zakona o medijih

Predlog zakona, ki ga je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom, je predstavil dr. France Cukjati. 7. maj 2004. Predlog zakona, ki ga je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom, je predstavil dr. France Cukjati. 7. maj 2004.”Problem pluralizacije medijev in medijskega sklada je temu državnem zboru že znan. V teh petih minutah bi rad opozoril, zakaj se to vprašanje zopet odpira. In sicer predvsem zaradi tega, ker je lani 21. maja evropska komisija sprejela zeleno knjigo o zaščiti medijskega pluralizma, kjer je poudarila pomen medijskega pluralizma, medijske pluralnosti, objektivne obveščenosti državljanov kot osnovno izhodišče za zagotovitev demokracije. In verjetno se boste tudi vi s tem strinjali, da te pobude in zahteve niso kar tako za lase privlečene, da imajo vendarle vsebino in predstavljajo zahtevo tudi za naše razmere. Tudi v naši ustavi v 39. členu piše, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja. Torej je država tudi po ustavi dolžna zagotoviti, da bo javnost neposredno informirana tudi o tistih pomembnih dejstvih, o katerih morda enostransko usmerjeni mediji ne poročajo ali pa poročajo le v obliki pristranskih komentarjev. Država to mora zagotoviti, ne samo dovoliti, aktivno mora poseči na to področje. Kako je pri nas z informacijo in s pretokom informacij ter objektivnostjo informacij, verjetno vam, ki te probleme dobro spremljate, ni treba razlagati. Ljudje pa bodo prej ali slej tudi zaslutili, da pri nas vendarle ne obstaja medijska pluralnost. Društvo novinarjev je že samo opozorilo takole: “Če so še pred leti avtonomno in profesionalno novinarstvo najbolj ogrožali pritiski iz centrov politične in ekonomske moči, ga zadnje čase čedalje bolj ogrožajo pritiski delodajalcev v medijskih hišah, torej uprava in lastniki. V ozadju je torej moč kapitala.” Mi se ne spuščamo v to, kdo je trenutno – ali so tu politične silnice ali je, tako kot pravi društvo novinarjev, moč kapitala tista, ki pravzaprav diktira javno mnenje – to ni pomembno. Pomembno je, da se tega zavedamo in da ustanovimo sklad, tako kot ga imajo v mnogih deželah, in da se s tem vprašanjem resno soočimo. Vsak monopol v državi je škodljiv. Monopol v gospodarstvu je škodljiv zato, ker ne omogoča konkurenčnega znižanja cen. Monopol v trgovini je v škodo kupcev, ker morajo kupovati po vnaprej določenih cenah. Monopol informacij pa je škodljiv, ker ne pride do tistega jasnega soočanja idej, do prepiha, do svežosti, kjer bi se lahko ljudje samostojno odločali za eno ali drugo opcijo.”