Predlog zakona o davku na tonažo

Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Rudi Veršnik. Rudi Veršnik: Z Predlog zakonom o davku na tonažo je vlada ponovno prisluhnila gospodarstvu in prilagodila zakonodajo potrebam ladjarjev. V predlogu zakona je določeno, da bodo zavezanci, torej v našem primeru ladjarji, lahko izbirali za plačevanje davka od dohodka pravnih oseb oziroma določitve davčne osnove za plačilo davka po določbah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova je tukaj razlika med prihodki in odhodki, ali po določbah tega predloga zakona, davčna osnova je neto tonaža ladje pomnožena s številom in poslovanje posamezne ladje v davčnem obdobju. Predlagatelj navaja več razlogov za tak predlog in sicer. Prvič, konkurenca t. i. držav ugodnosti kot je vsem poznana Panama, ki ponujajo ladjarjem zelo ugodne davčne pogoje, če se vpišejo v njihove registre. V mednarodnem pravu trenutno ne obstajajo učinkovita pravna sredstva proti takšni davčni konkurenci. Drugič, pomorsko gospodarstvo je podvrženo velikim cikličnim nihanjem, obdobjem konjukture sledijo krizna obdobja. Prihodki po posameznih letih se spreminjajo tudi do 300 %, od teh prihodkov je odvisna tudi višina davka. V konjukturnih letih ladjarji plačajo visoke davke, medtem ko v kriznih letih ne plačajo, kar predstavlja veliko težavo pri njihovem poslovanju, saj v letih konjunkture ne morejo investirati v obnove njihovih flot.Tretjič, vzpodbujanje razvoja pomorskega gospodarstva in zaposlovanja pomorščakov.Četrtič, primerljivost slovenske davčne zakonodaje z zakonodajo ostalih pomorskih držav članic Evropske unije.     Predlagatelj zakona navaja, da je predlagana obdavčitev v skladu s smernicami evropske komisije o državnih pomočeh za pomorski promet. Predlog zakona uvaja sistem davka na tonažo, kot izbirno obliko izračunavanja davčne osnove za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Zavezanec mora ostati v sistemu davka na tonažo 10 let, po preteku tega obdobja lahko ponovno pristopi k sistemu davka na tonažo ali pa tudi ne. Zavezanec, ki ima prihodke tudi iz drugih dejavnosti, ki niso vključene v sistem davka na tonažo, pa mora voditi ločeno knjigovodsko evidenco. Dnevno osnovo za izračun davka na tonažo za posamezno ladjo se izračunava na podlagi neto tonaže ladje, ki se pomnoži z zneski. Tukaj obstaja tabela in sicer do prvih tisoč ton je ta znesek 0,90 evra na dan za 100 ton, za nadaljnjih tisoč do 10 000 0,67 in nadaljnjih 10 000 do 25 000 ton 0,40, za vse nad 25 000 ton bruto registrske teže pa je sedaj popravljen znesek 0,20 v skladu z razpravo na Odboru za finance. Davčna osnova posamezne ladje za davčno obdobje se izračuna tako, da se dnevno osnovo pomnoži s številom dni poslovanja posamezne ladje v davčnem obdobju. V sistem davka na tonažo pa ne morejo biti vključene ladje, ki se uporabljajo npr. za vojaške namene, za ribiške namene, gostinske, igralniške, raziskovalne, športne in tako dalje. Predlog zakona o tonaži pomeni pozitiven odnos vlade do gospodarske panoge, ki je zaradi specifične dejavnosti podvržena izrednim cikličnim nihanjem, ki ogrožajo tudi njihov obstoj. Glede na vse navedeno bomo v Slovenski demokratski stranki ta predlog zakona podprli.