Predlog zakon o sprem. in dopoln. Zakona o visokem šolstvu
torek, 11. 7. 2006 Stališče poslanske skupine je ob ponovnem odločanju predstavil Jožef Jerovšek. Jožef Jerovšek: O zahtevi državnega sveta o ponovnem odločanju o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu sporočamo, da bomo v SDS zakon ponovno podprli, ker je zakon dober, plod temeljitega razmisleka večine subjektov na področju visokega šolstva, prav tako pa mora Slovenija uskladiti svojo zakonodajo tudi z bolonjskim procesom. V SDS ugotavljamo, da se je državni svet zelo površno dotaknil vsebine Zakona o visokem šolstvu, kar je v svojem mnenju ugotovila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je ugotovila, da so argumenti državnega sveta na trhlih nogah. Zakonodajno-pravna služba je tako strokovno zavrnila vse očitke državnega sveta. Tudi v SDS menimo, da so očitki državnega sveta iz trte izviti, nestrokovni in predvsem demagoško populistični. Žalostno je, da je državni svet, ki naj bi po svoji ustavni funkciji bil reprezentant najširših interesov v državi, podlegel vplivu politikantskih interesov in nekaterih zelo zasebnih materialnih interesov, ki zakonu neutemeljeno očitajo kršitev načel pravne države. Prav tako ni točna trditev državnega sveta, ko trdi, da zakonu nasprotujejo vse tri univerze, saj je se na Odboru za visoko šolstvo jasno pokazalo, da stališče, mnenje Univerze v Mariboru do zakona ni bilo odklonilno. Podpihovalci gonje zoper zakon so skušale preko dela študentskih funkcionarjev podžigati prepričanje, da je zakon diskriminatoren do študentov, ki študirajo po bolonjskih programih zaradi tega, ker v 15. členu ureja razmerja med ravnjo izobrazbe dosedanjih diplomantov univerzitetnih programov z bodočimi diplomanti bolonjskih programov. Ko se je sprejemal zakon, so ti isti nasprotniki zakona vztrajali na devalvaciji izobrazbe 130 tisoč dosedanjih diplomantov univerz, katerih izobrazbo so želeli z zakonom znižati na raven prve bolonjske stopnje. Pri tem so jih vodili zasebni interesi na račun nacionalnih. S tem bi izobrazbeno raven Slovenije znižali na izobrazbeno raven neke Bocvane, s tem pa bi na ekvivalent Bocvanskih diplom postavili tudi diplome sedanjih in bodočih študentov. In to prav gotovo ni v interesu sedanje generacije študentov. Boljše je, da bodo njihove diplome na evropskem trgu tretirane kot ekvivalent nemških ali avstrijskih diplom. Ker se ta strategija ni obnesla, so tisti, ki so želeli devalvirati izobrazbeno raven 130 tisočev diplomantov, sedaj naredili “salto mortale” in trdijo, da zakon odvzema pridobljene pravice diplomantov visokih strokovnih šol in njihove diplome devalvira. Pri tem so pomešali zakon vladne uredbe, tarifne razrede, nekdanji preživeti družbeni dogovor o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe, spregledali pa so priporočila Evropske unije o ogrodju klasifikacije evropskega visokošolskega prostora. V SDS se na področju razmerij in ravni izobrazbe zavedamo, da zaradi različnih stopenj izobrazbe ni možno najti povsem idealne rešitve, ker je bilo na področju izobraževanja v preteklosti preveč neuspešnih reform in eksperimentiranja. Zakon opravlja pravno praznino na tem področju in stvari ureja. Državni svet je ponovil znane očitke glede pristojnosti Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ki so bili že večkrat strokovno zavrnjeni. Očitno jih moti, da ga zakon konstituira kot samostojen in neodvisen organ. V SDS zavračamo tudi podtikanja, ki se nanašajo na urejanje financiranje prve in druge bolonjske stopnje, ki sta v skladu z določili zakona brezplačni. To je velik kapital za študirajočo mladino, zato je govorjenje o omogočanju šolnin v povezavi s tem zakonom čista demagogija. Ker se je v javnosti istočasno pojavila tudi pobuda za razpis zakonodajnega referenduma, ki pa jo je izglasovani veto tudi ustavil, naj povem, da je obrazložitev pobude identična obrazložitvi državnega sveta in izhaja iz istih ideoloških logov oz. izpod istih prišepetovalcev. V SDS poudarjamo, da je morebitno vztrajanje pri referendumu nepotrebno razmetavanje denarja in nasedanje zagovornikom oz. avtorjem neuspešnih preteklih šolskih reform in rešitev na tem področju. S političnega vidika pa bi se mi referenduma razveselili, ker bi dosegli jasno politično zmago vsaj 130 tisoč osveščenih diplomantov univerze, ki bi jim zakolisni pobudniki radi znižali in vzeli raven izobrazbe. Zato še enkrat poudarjam, da bomo v SDS zakon ponovno podprli.
