Predlog zaključnega računa Proračuna RS za leto 2006

Stališče poslanske skupine je predstavil Rudi Veršnik. Rudi Veršnik: Zaključni račun Proračuna Republike Slovenije za leto 2006 je dokument, ki izkazuje uresničitev prvega državnega proračuna, ki ga je v celoti načrtovala in izvrševala sedanja vlada. Skupni prihodki so bili doseženi z indeksom 100,9 in odhodki z indeksom 98,4 %, posledično je bil dejanski proračunski primanjkljaj skoraj za 45 nižji od načrtovanega in hkrati tudi nominalno nižji od primanjkljaja za leto 2005, kar za 39 %. Primanjkljaj državnega proračuna za leto 2006 merjen kot delež BDP je leta 2006 znašal 0,6 % BDP, med tem, ko je bil v letu 2005 še 1,3 % BDP. Ob tem se je konec leta 2006 zmanjšal kot delež BDP-ju tudi celotni javni dolg državnega proračuna iz 25,5 % BDP-ja v letu 2005 na 24,7 v letu 2006. Tudi vpogled v realizacijo posameznih vrst prihodkov in odhodkov državnega proračuna za leto 2006 pokaže, da so ministrstva uresničevala posamezne dele proračuna ali svoje finančne v pričakovanih okvirjih, ki jih je določil državni zbor. V okviru skupnih proračunskih prihodkov doseženih na ravni dobrih 100 % so bili davčni prihodki sicer višji za 4 % od načrtovanih in to predvsem zaradi več vplačanega davka na dobiček gospodarskih družb. Davka na dobiček je bilo v letu 2006 pobranega več, kot je bilo načrtovano, zaradi višje gospodarske rasti, kot smo jo lahko pričakovali ob razpravi proračuna za leto 2006. Gospodarske družbe so ustvarjale večje dobičke in posledično plačale tudi večji davek na dobiček.    Leta 2006 so se prihodki iz proračuna glede na leto 2005 povečali skupaj za 15 %. Računsko sodišče je ugotovilo, da je bilo v primerjavi s preteklimi leti opaziti zmanjšanje časovnega zamika pri pripravi zahtevkov za povračila, ki jih nosilci proračunskih postavk pošiljajo plačilnemu organu. V primerjavi z letom 2005 je opazen tudi velik rast prejetih sredstev za kohezijsko politiko, s katerimi se financira razvoj prometne infrastrukture in veliki okoljski projekti. Velika rast v primerjavi z letom 2005 je bila vidna tudi pri obravnavi sredstev za izvajanje notranje politike, vendar pa je realizacija leta 2006 dosegla le 27 % načrtovanih sredstev. Od tega se je kar 89,5 % nanašalo na schengensko mejo, je zapisalo računsko sodišče. Pri koriščenju evropskih sredstev je bil v letu 2006 narejen napredek, ki ga je potrebno vsak dan povečevati. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke upamo, da bo viden tudi konec leta 2007. V nasprotnem bodo morala odgovorna ministrstva za leto 2008 sprejeti dodatne ukrepe za hitrejše in učinkovitejše koriščenje evropskih sredstev. Med skupnimi odhodki iz leta 2006 so bili tekoči odhodki doseženi na ravni 99,7 %. Znotraj njih je bilo nekaj več prihranjenega pri izdatkih za blago in storitve, ki so bili doseženi na ravni 96,9 %. Dejanski izdatki za plače so načrtovano presegli za 1,6 %, in sicer predvsem zaradi premalo natančnega načrtovanja, povečanja plač pri napredovanjih zaposlenih. Zato bo tej napaki vsekakor treba posvetiti s strani izvršilne oblasti v prihodnje več pozornosti.     Tekoči transferji so bili glede na načrtovane doseženi skoraj 100 % ali le za 0,4 % manj od načrtovanih. Medtem ko so bili investicijski transferji doseženi z indeksom 100,7. Investicijski odhodki neposrednih proračunskih uporabnikov so bili doseženi nižji, in sicer z indeksom 83 in to zlasti zaradi zamikov v plačilih izdatkov za vzpostavitev južne oziroma t. i. schengenske meje. Zato so tudi morali biti preneseni v proračun za leto 2007. Opozicijski poslanci so na Komisiji za nadzor javnih financ tem relativno dobrim dosežkom v izvršitvi državnega proračuna za leto 2006 neutemeljeno oporekali. Nekatere so zmotili prenizko doseženi izdatki za investicijske odhodke nekaterih proračunskih uporabnikov in to naj bi bil celo eden izmed razlogov za njihovo napoved “ne” pri sprejemanju oziroma potrditvi Zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2006. Zato je treba povedati, da je bila realizacija državnega proračuna za leto 2004 precej slabša, in sicer investicijski odhodki so bili glede na načrtovane doseženi 75 %, investicijski transferji pa v višini 79,4 %. Slabša je bila realizacija investicijskih izdatkov tudi v letih 2001 do 2003. Ob sklenitvi te splošne predstavitve izvršitve proračuna Republike Slovenije za leto 2006 pa je treba tudi spomniti, da je le dobro izvedena proračunska politika te vlade za leto 2006 lahko vodila h končni vzpostavitvi pogojev za prevzem evra na dan 1.1.2007. Ugotovitve računskega sodišča k zaključnemu računu za leto 2006. Pravilnost izvršitve proračuna za leto 2006 je preverilo računsko sodišče in svoje ugotovitve podalo v revizijskem poročilu. Preverilo je izvršitev proračuna vseh 15 posameznih ministrstev in proračuna države kot celote. Računsko sodišče je k računovodskim izkazom zaključnega računa proračuna države kot celote za 2006 izreklo mnenje s pridržkom. Prav tako je izreklo mnenje s pridržkom tudi za skladnost s predpisi ali za pravilnosti izvršitve proračuna države kot celote. Za pravilnost izvršitve proračuna posameznih ministrstev je računsko sodišče izreklo enemu ministrstvu pozitivno mnenje in 14 ministrstvom mnenje s pridržkom. Vladi je računsko sodišče podelilo za izvršitev proračuna kot celote mnenje s pridržkom na podlagi seštevka posameznih mnenj izrečenih ministrstvom. Večinsko revizijsko mnenje, mnenje s pridržkom pomeni, da so ministrstva glede na izbran prag pomembnosti izvrševanja izvrševala državni proračun skladno s predpisi ali pravilno v vseh pomembnih pogledih, razen v tistih primerih, ki jih je Računsko sodišče izpostavilo kot nepravilne. V revizijskih poročilih Računsko sodišče ne razkriva kako določa ali meri kvalitativne in kvantitativne dejavnike v skladnosti s predpisi, moramo mu pač zaupati, da ima v vseh časovnih obdobjih in pri vseh revidirancih pač iste vatle. Naj spomnimo, da so ministrstva pod bivšo vlado dobila za leto 2004 kar 6 negativnih mnenj, eno pozitivno mnenje in 10 mnenj s pridržkom. To pa seveda ne pomeni, da smemo biti zadovoljni s stanjem v spoštovanju predpisov, ki urejajo delovanje državnega sektorja. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke upamo, da bodo ministrstva kršitve zakonov in drugih predpisov iz leta 2006 dobro proučila in učvrstila sistem notranjega kontroliranja, še posebej na področju javnega naročanja, izvrševanje pogodb z zunanjimi izvajalci velikih projektov, še posebej pri gradnji prometne infrastrukture in objektov v zdravstvu ter na področju koriščenja sredstev iz evropskih skladov. In zakaj je dobila vlada mnenje s pridržkom k računovodskim izkazom kot celoti? Natančneje k izkazu prihodkov in odhodkov, ki pri nas predstavlja zaključni račun državnega proračuna. Mnenje s pridržkom je bilo računovodskim izkazom kot celoti za t. i. splošni del proračuna dodeljeno zaradi treh napak v knjiženju poslovnik dogodkov, ki so jih povzročili visoki državni uradniki zaradi nedoslednega spoštovanja računovodskih pravil. Računsko sodišče je te napake izkazalo v revizijskem poročilu, ni pa zaradi tega v revizijskih priporočilih zahtevalo popravka predloženega predloga proračuna. Na komisiji za nadzor javnih financ se je prvič po 12. letih odprlo vprašanje ali mora Ministrstvo za finance te napake v dokumentih zaključnega računa, ki ga sprejme Državni zbor, popraviti ali ne. Odgovorni državni uradniki so zatrjevali, da tega tehnično v zaključnem računu za leto 2006 ni mogoče več storiti, računsko sodišče pa je v ustni razpravi menilo, da bi bilo popravke potrebno izvesti, vendar je istočasno ugotovilo, da mu ni poznana praksa tovrstnega delovanja in ureditve pri drugih vrhovnih revizijskih institucijah. Po prekinitvi po prekinjeni seji Komisije za nadzor javnih financ, so se v Ministrstvu za finance in računskem sodišču dogovorili, da bodo problemi izvršitve računovodskih popravkov rešili do prihodnjega zaključnega računa. Skupni učinek napak, za katere bi po ugotovitvah računskega sodišča morali povečati izkazane odhodke v Predlogu proračuna za leto 2006, je po našem izračunu nekaj manj kot 0,5 % skupnih odhodkov državnega proračuna za leto 2006. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da bi to strokovno vprašanje moralo biti po 12. letih delovanja računskega sodišča že davno rešeno. Menimo, da je neprimerno, da se strokovno vprašanje knjiženja poslovnih dohodkov prenaša v državni zbor. To vprašanje je mogoče postaviti tudi v drugo luč ali takole; o čem pa bi potem razpravljal naš spoštovani gospod kolega Milan M. Cvikl, če bi odgovorni državni uradniki znali rešiti vprašanje, ki ga mora znati rešiti vsak računovodja, najmanj pa računovodja velike delniške družbe. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo poročila, ki jih je komisija za nadzor javnih financ prejela ob obravnavi zaključnega računa za leto 2006, da se v državni in celotni javni sektor čim prej uvede računovodstvo na podlagi nastanka dogodka ali nastanka obveznosti, saj sedanje v letu 1999 uzakonjeno računovodstvo na podlagi denarnih tokov ne daje vseh potrebnih podatkov in informacij. Ne omogoča preglednega izkazovanja sredstev in obveznosti do virov sredstev. Drugič, ne omogoča zadovoljivega načrtovanja in spremljanja gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti delovanja uporabnikov javnih sredstev ter s tem rezultatom in ciljem usmerjenega proračunskega procesa. V Slovenski demokratski stranki smo uveljavitev računovodstva na podlagi nastanka dogodka in k rezultatom usmerjenega proračuna predlagali tudi v koalicijski pogodbi. Zato nas veseli, da po treh letih tudi opozicija podpira spremembo računovodskega sistema in zato želimo pa poudariti, da že sedanja računovodska ureditev oziroma sedanji zakon o računovodstvu zahteva, da vsak neposredni in posredni uporabnik javnih sredstev sestavlja bilanco stanja, zato menimo, da ni nobenih zakonskih ovir za to, da računsko sodišče že vrsto let ne revidira bilanc stanja ministrstev in drugih neposrednih proračunskih uporabnikov državnega proračuna. Računsko sodišče je za leto 2006 kot tretje leto zapored revidiralo napredek pri uveljavljanju k ciljem in rezultatom usmerjenega proračunskega procesa, in sicer pri treh ministrstvih Ministrstvo za promet, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in znotraj njih pri izbranih podprogramih. Njegove ugotovitve niso spodbudne, strokovnjaki, ki poznajo primerjalne ureditve in dobro prakso ugotavljajo, da veljavni Zakon o javnih financah iz leta 1999 ni ustrezna in zadostna podlaga, da bi v Sloveniji lahko uspešno uveljavili k rezultatom usmerjeno načrtovanje proračuna. Menim, da bi bil v letu 2008 pravi čas za spremembe in dopolnitve prvič Zakona o javnih financah, drugič Zakona o računovodstvu in tretjič Zakona o računskem sodišču, saj bi njihova vsebina morala upoštevati predvsem strokovno in dobro prakso razvitejših držav od naše, pri tej zakonodaji ne bi smelo biti prostora za politiko. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlagani predlog proračuna podprli.