Predlog zak. o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v RS
četrtek, 26. 10. 2006 Stališče poslanske skupine je ob nujnem postopku predstavil Bojan Starman.
Bojan Starman: Poslanci Slovenske demokratske stranke smo veseli, da smo končno dobili zakon in mislimo, da na pošten način zagotavlja usklajevanje vseh socialnih transferov, ki jih dobivajo posamezniki oziroma gospodinjstva iz državnih oziroma občinskih proračunov. S tem bodo onemogočene stalne špekulacije katere podlage, katere osnove so boljše, katere so v določenem trenutku ugodnejše in bo prihranjeno tudi kar precej razprav na to, na kakšen način usklajevati posamezne vrste prejemkov. Mislim, da je rast življenjskih stroškov tisti način, ki omogoča dejansko revalorizacijo teh prispevkov oziroma teh prejemkov oziroma da ostanejo realno enaki in imajo drugače enako kupno moč. Upošteva se sprememba cen življenjskih potrebščin. Dejstvo je, da govorimo o usklajevanju. S tem upam, da ne bomo govorili o samih višinah posameznih vrst transferov in prispevkov, prejemkov. Nekatere so lahko prenizke, nekatere previsoke, vendar za same spremembe je pa prav, da se vršimo oziroma delamo na tak način, ki mislim, da je pravičen do vseh.
Drugače bi pa verjetno bilo prav, da za vse prejemke poiščemo način, se pravi, verjetno bi bilo pametno, da se tudi dogovorimo, če ne sedaj pa kasneje, glede tega, da bi se tudi pokojnine usklajevale na tak način. Pri tem moram poudariti, da je špekulacij o tem, katera varianta je boljša veliko. Trenutno je zamrznjena, kako bi rekel, so plače javnih uslužbencev kategorija, ki ne napreduje, ker smo plače na nek način omejili. Če bi veljala še ta odločba, ki je bila sprejeta, da se za minulo delo zmanjša, bi celo padla, se pravi, da bi se nekateri transferi znižali. V času, ko pa so te plače rasle veliko hitreje kot plače v gospodarstvu, je bil v ugodnejšem položaju pa ta, kateri je imel tako osnovo.
Ravno tako je ras plač lahko varljiva kategorija. Rast plač je v določenih momentih lahko višja kot rast inflacije, lahko pa tudi ne. Ni pa to sigurno. Lahko je tudi rast cen življenjskih potrebščin večja kakor rast plač. Velikokrat se je to pokazalo in velikokrat se lahko tudi pokaže. Recimo, da uredimo razmerje na tak način, da bi mladi ljudje dobili zaposlitev namesto za nedoločen za določen čas, v hipu bi se reševali s krediti stanovanjska vprašanja, se pravi bi se dvignil velik plaz povpraševanja in bi cene življenjskih stroškov porasle, ne pa tudi plače. Tudi če bi dvignili DDV, bi se cene življenjskih stroškov dvignile, ne pa tudi plače. Mislim, da je edini realni in pravili tisti element, ki upošteva, dejansko upošteva brez kakršnihkoli stranskih izračunov, pošten izračun rasti življenjskih stroškov. Upošteva se tisti, ki je pravičen in dejansko drži te prejemke in transferje v realnem odnosu do možnosti nakupa oziroma možnosti porabe. V Slovenski demokratski stranki bomo ta predlog z veseljem podprli.
Veliko je bilo tudi govora glede uspešnosti t. i. socialnega dialoga. Tukaj je seveda naš socialni dialog malo čuden. Nekateri pač niso za dialog, saj pri nekaterih primerih bi lahko povedal, da so razprave prav smešne. Kako sindikalisti ne morejo verjeti in razumeti, da malica ni delo, ampak malica. Mi razpravljamo o tem, praktično ščitimo svoje interese, ne pa interese tistih, ki jih zastopamo. Poslanci Slovenske demokratske stranke bomo ta predlog podprli.
Bojan Starman: Poslanci Slovenske demokratske stranke smo veseli, da smo končno dobili zakon in mislimo, da na pošten način zagotavlja usklajevanje vseh socialnih transferov, ki jih dobivajo posamezniki oziroma gospodinjstva iz državnih oziroma občinskih proračunov. S tem bodo onemogočene stalne špekulacije katere podlage, katere osnove so boljše, katere so v določenem trenutku ugodnejše in bo prihranjeno tudi kar precej razprav na to, na kakšen način usklajevati posamezne vrste prejemkov. Mislim, da je rast življenjskih stroškov tisti način, ki omogoča dejansko revalorizacijo teh prispevkov oziroma teh prejemkov oziroma da ostanejo realno enaki in imajo drugače enako kupno moč. Upošteva se sprememba cen življenjskih potrebščin. Dejstvo je, da govorimo o usklajevanju. S tem upam, da ne bomo govorili o samih višinah posameznih vrst transferov in prispevkov, prejemkov. Nekatere so lahko prenizke, nekatere previsoke, vendar za same spremembe je pa prav, da se vršimo oziroma delamo na tak način, ki mislim, da je pravičen do vseh.
Drugače bi pa verjetno bilo prav, da za vse prejemke poiščemo način, se pravi, verjetno bi bilo pametno, da se tudi dogovorimo, če ne sedaj pa kasneje, glede tega, da bi se tudi pokojnine usklajevale na tak način. Pri tem moram poudariti, da je špekulacij o tem, katera varianta je boljša veliko. Trenutno je zamrznjena, kako bi rekel, so plače javnih uslužbencev kategorija, ki ne napreduje, ker smo plače na nek način omejili. Če bi veljala še ta odločba, ki je bila sprejeta, da se za minulo delo zmanjša, bi celo padla, se pravi, da bi se nekateri transferi znižali. V času, ko pa so te plače rasle veliko hitreje kot plače v gospodarstvu, je bil v ugodnejšem položaju pa ta, kateri je imel tako osnovo.
Ravno tako je ras plač lahko varljiva kategorija. Rast plač je v določenih momentih lahko višja kot rast inflacije, lahko pa tudi ne. Ni pa to sigurno. Lahko je tudi rast cen življenjskih potrebščin večja kakor rast plač. Velikokrat se je to pokazalo in velikokrat se lahko tudi pokaže. Recimo, da uredimo razmerje na tak način, da bi mladi ljudje dobili zaposlitev namesto za nedoločen za določen čas, v hipu bi se reševali s krediti stanovanjska vprašanja, se pravi bi se dvignil velik plaz povpraševanja in bi cene življenjskih stroškov porasle, ne pa tudi plače. Tudi če bi dvignili DDV, bi se cene življenjskih stroškov dvignile, ne pa tudi plače. Mislim, da je edini realni in pravili tisti element, ki upošteva, dejansko upošteva brez kakršnihkoli stranskih izračunov, pošten izračun rasti življenjskih stroškov. Upošteva se tisti, ki je pravičen in dejansko drži te prejemke in transferje v realnem odnosu do možnosti nakupa oziroma možnosti porabe. V Slovenski demokratski stranki bomo ta predlog z veseljem podprli.
Veliko je bilo tudi govora glede uspešnosti t. i. socialnega dialoga. Tukaj je seveda naš socialni dialog malo čuden. Nekateri pač niso za dialog, saj pri nekaterih primerih bi lahko povedal, da so razprave prav smešne. Kako sindikalisti ne morejo verjeti in razumeti, da malica ni delo, ampak malica. Mi razpravljamo o tem, praktično ščitimo svoje interese, ne pa interese tistih, ki jih zastopamo. Poslanci Slovenske demokratske stranke bomo ta predlog podprli.