Predlog zak. o sprem. in dopoln. Zakona o varstvu pred utopitvami

Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Robert Hrovat.   Robert Hrovat: Že leta 2000 je bil sprejet Zakon pred utopitvami, ki je zelo dobro uredil varstvo pred utopitvami ter izpopolnil normativno ureditev tega področja. Temeljni cilj zakona je bilo zmanjšanje število utopitev ne le na urejenih kopališčih temveč tudi v morju, jezerih in rekah. Po statističnih podatkih se število utopitev v Sloveniji od leta 1970 nenehno zmanjšuje in eden od razlogov za to je tudi celovita zakonska ter podzakonska ureditev varstva pred utopitvami. Vsekakor pa je potrebno, kljub dobri zakonodaji, posamezna področja, ki jih pokriva zakon, ki ga zadaj obravnavamo, spremeniti ter dopolniti. Do sedaj so bile nekoliko preveč nedorečene določbe zakona, ki urejajo ukrepe varstva pred utopitvami na območjih, kjer se običajno kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano, kjer pa bo potrebno prihodnje posvetiti več pozornosti. Zelo počasi in le postopoma se uveljavlja tudi ugotavljanje varnosti na zaledenelih površin, ki je po zakonu v pristojnosti lokalne skupnosti oziroma pooblaščenih pravnih in fizičnih oseb. V praksi se je pokazalo, da v Sloveniji še nimamo ustreznih izkušenj na tem področju, zato bo treba nadaljevati aktivnosti, ki bi uveljavile ustrezne metodologije ugotavljanja varnosti zaledenelih površin in na tej podlagi ustrezne preventivne in druge ukrepe za preprečevanje nesreč na zaledenelih površinah. Ustrezneje bo potrebno rešiti tudi zagotavljanje oziroma upoštevanje ukrepov varstva pred utopitvami pri organizaciji športnih dejavnosti, seveda v skladu s predpisi o športu oziroma pri javnih prireditvah pri, ob ali na vodi. Rešitve v zvezi z dejavnostmi v prostem času so se pokazale kot neživljenjske in jih je potrebno odpraviti oziroma spremeniti v tolikšni meri, da bodo sledile cilju zakona. Poleg reševalcev iz vode je na področju varstva pred utopitvami treba v širšem obsegu uveljaviti vlogo oseb, ustrezno usposobljenih za reševanje iz vode. Z zakonom predpisan postopek za pridobivanje obratovalnih dovoljenj oziroma posebnih pregledov kopališč ni dal potrebnih oziroma pričakovanih rezultatov z vidika izboljšanja varnosti in jih je treba nadomestiti z ustreznejšimi rešitvami. Temeljni cilj sprememb in dopolnitev Zakona o varstvu pred utopitvami je torej aktualizirati zakonsko ureditev varstva pred utopitvami kot sestavnega dela varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izpopolniti posamezne rešitve, ki bodo zagotovile učinkovitejše varstvo pred utopitvami v različnih dejavnostih. Ob vsem tem je treba povedati, da uveljavitev zakona ne bo povzročila dodatnih izdatkov iz državnega proračuna, niti ne bo povzročila dodatnih obremenitev drugih javnih finančnih sredstev. Delno se bodo zmanjšali stroški organizatorjev različnih prireditev na, v in ob vodi, saj bo v številnih primerih za varstvo pred utopitvami organizator poskrbel že s prisotnostjo oseb, usposobljenih za reševanje iz vode, in ne bo več treba zagotavljati posebej usposobljenih reševalcev iz vode. Ob zaključku bi povedal še to, da v Evropski uniji sicer enotnega sistema varstva pred utopitvami ni, pač pa ima vsaka država članica to področje urejeno s svojo nacionalno zakonodajo, ki pa se od države do države razlikuje. Rešitve, ki jih predvideva naša zakonodaja, so v samem vrhu držav članic Evropske unije, na kar smo konec koncev lahko tudi ponosni. S sprejemom sprememb in dopolnitev tega zakona bomo pri nas še nadalje uspešno sledili cilju, da bo čim manj utopitev in s tem posledično smrti zaradi potopitve pod vodno gladino, ki jo povzroči naravna ali druga nesreča oziroma nepredviden dogodek pri katerikoli dejavnosti na, v in ob vodi. Zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo ta zakon.