Predlog zak. o sprem. in dopoln. Zakona o nematerializiranih vred. papirjih
torek, 24. 10. 2006 Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Srečko Hvauc.
Srečko Hvauc: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog obravnavanega zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih podprli.
Predlagatelj je že navedel določene vsebinske razloge, zakaj danes obravnavamo ta zakon. Gre predvsem za ureditev ali pa uskladitev z Direktivo 98/26, za zagotavljanje boljše preglednosti in konsistentnosti na trgu vrednostnih papirjev in pa seveda tudi za uskladitev z novim Zakonom o gospodarskih družbah. Vendar pa bi tukaj največ časa namenil ravno členu, ki je bil deležen največje obravnave na Odboru za finance. Gre za 29. člen, s katerim je predlagatelj želel na novo urediti zaupnost oziroma nejavnost podatkov o imetnikih imenskih delnic. Seveda smo v naši poslanski skupini pozorno prisluhnili tudi nekaterim upravičenim razlogom za takšno ureditev. Eden od takih je tudi nezaupanje investitorjev, ki ne želijo razkriti svojih naložb, s čimer bi lahko prihajalo do nekih preprek na delovanju trga vrednostnih papirjev. Vendar po našem prepričanju še ni dozorel čas za tako radikalno spremembo. Res je, da imajo v nekaterih predvsem starih članicah Evropske unije popolno ali delno omejeno zaupnost podatkov o imetnikih. Vendar se z njimi direktno enostavno ne moremo primerjati. Prvič, naša podjetja v veliki manjšini kotirajo na borzi, malo je takšnih, katerih delnice kotirajo na borzi. Zato se tudi mimogrede pojavljajo akviziterji, ki snubijo imetnike teh delnic, da bi jih prodali. Poleg tega imamo v Sloveniji drugačen položaj zaradi tega, ker smo šli skozi obdobje tranzicije in privatizacije, ki je prineslo veliko število teh malih delničarjev. Poleg tega ne moremo reči, da ima naš trg vrednostnih papirjev neko izrazito in dolgo tranzicijo. Menimo tudi, da se preverjanja podatkov v klirinško depotni družbi ne poslužujejo le potencialni kupci in tudi domači in tuji investitorji oziroma poslovni partnerji, ki želijo skozi te informacije zmanjšati svoje poslovno tveganje. Istočasno tudi menimo, da vsi tisti, ki so v preteklosti na kakršenkoli način pridobili delnice na pošten in normalen način, nimajo česa skrivati in ne vidimo posebnega razloga, zakaj bi ti podatki bili zaupni. Torej, predvsem zaradi zaščite malih delničarjev, ki jih je pri nas še veliko, zaradi zmanjševanja tveganja potencialnih investitorjev, zaradi situacije, ko večina delnic ne kotira na borzi smo predlagali in tudi na Odboru za finance podprli, da se 29. člen tega zakona črta. To pa pomeni, da ostanejo podatki o imetnikih delnic dostopni v javnosti, tako kot je bilo urejeno do sedaj. Sicer pa v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakon v celoti podpiramo.
Srečko Hvauc: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog obravnavanega zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih podprli.
Predlagatelj je že navedel določene vsebinske razloge, zakaj danes obravnavamo ta zakon. Gre predvsem za ureditev ali pa uskladitev z Direktivo 98/26, za zagotavljanje boljše preglednosti in konsistentnosti na trgu vrednostnih papirjev in pa seveda tudi za uskladitev z novim Zakonom o gospodarskih družbah. Vendar pa bi tukaj največ časa namenil ravno členu, ki je bil deležen največje obravnave na Odboru za finance. Gre za 29. člen, s katerim je predlagatelj želel na novo urediti zaupnost oziroma nejavnost podatkov o imetnikih imenskih delnic. Seveda smo v naši poslanski skupini pozorno prisluhnili tudi nekaterim upravičenim razlogom za takšno ureditev. Eden od takih je tudi nezaupanje investitorjev, ki ne želijo razkriti svojih naložb, s čimer bi lahko prihajalo do nekih preprek na delovanju trga vrednostnih papirjev. Vendar po našem prepričanju še ni dozorel čas za tako radikalno spremembo. Res je, da imajo v nekaterih predvsem starih članicah Evropske unije popolno ali delno omejeno zaupnost podatkov o imetnikih. Vendar se z njimi direktno enostavno ne moremo primerjati. Prvič, naša podjetja v veliki manjšini kotirajo na borzi, malo je takšnih, katerih delnice kotirajo na borzi. Zato se tudi mimogrede pojavljajo akviziterji, ki snubijo imetnike teh delnic, da bi jih prodali. Poleg tega imamo v Sloveniji drugačen položaj zaradi tega, ker smo šli skozi obdobje tranzicije in privatizacije, ki je prineslo veliko število teh malih delničarjev. Poleg tega ne moremo reči, da ima naš trg vrednostnih papirjev neko izrazito in dolgo tranzicijo. Menimo tudi, da se preverjanja podatkov v klirinško depotni družbi ne poslužujejo le potencialni kupci in tudi domači in tuji investitorji oziroma poslovni partnerji, ki želijo skozi te informacije zmanjšati svoje poslovno tveganje. Istočasno tudi menimo, da vsi tisti, ki so v preteklosti na kakršenkoli način pridobili delnice na pošten in normalen način, nimajo česa skrivati in ne vidimo posebnega razloga, zakaj bi ti podatki bili zaupni. Torej, predvsem zaradi zaščite malih delničarjev, ki jih je pri nas še veliko, zaradi zmanjševanja tveganja potencialnih investitorjev, zaradi situacije, ko večina delnic ne kotira na borzi smo predlagali in tudi na Odboru za finance podprli, da se 29. člen tega zakona črta. To pa pomeni, da ostanejo podatki o imetnikih delnic dostopni v javnosti, tako kot je bilo urejeno do sedaj. Sicer pa v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakon v celoti podpiramo.