Predlog zak. o sprem. in dopoln. Zakona o nacion. poklicnih kvalifikacijah
petek, 27. 10. 2006Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil mag. Tomaž Štebe.
Mag. Tomaž Štebe: Bistvo sprememb zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah je uskladitev z evropskimi pravnimi okviri, precizneje opredeljeni postopki formalnega vrednotenja neuradno osvojenih znanj, delovnih in intelektualnih spretnosti, izkušenj, tudi tistih, ki jih priznavajo izvajalci neformalno potrjenih izobraževalnih programov, da ne govorim o osebno pridobljenem znanju in spretnostih v poklicnih, poslovnih ali ljubiteljsko nevladnih aktivnostih.
Izobraževanje je postalo temeljni gospodarski dejavnik, priznana mu je vloga povezovalca gospodarstva in socialne politike ter postaja instrument za razvoj konkurenčnega gospodarstva, socialne vključenosti in razvoja vsakega posameznika. Današnji, predvsem pa prihodnji izzivi na področju vseživljenjskega učenja zahtevajo ustvarjanje nove kulture preverjanja in potrjevanja znanj, spretnosti in zmožnosti, pridobljenih zunaj formalnega sistema izobraževanja, ter priznavanje teh v formalnem sistemu na trgu dela. Ugotovitve v Evropi kažejo, da so postali standardi pogosto preozki in ne vključujejo znanja, pridobljenega zunaj šole. V središče so postavljene potrebe posameznikov, ki v luči vseživljenjskega učenja na različne načine pridobivajo nova znanja in kompetence. Fleksibilni sistem pa jim omogoča, da kvalifikacije in kompetence nadgrajujejo in jih prenašajo v nova okolja, kjer se jim priznajo v obliki kreditnih točk v sistemu izobraževanja in boljšega plačila na trgu dela. Tako bo zakon na področju celotne države prinesel izboljšane kvalifikacijske strukture, zmanjšanje strukturnega neskladja, transparentnost poklicnih kvalifikacij in tako dalje. Glavni cilji predlaganih sprememb so vsaj po mojem mnenju zagotavljanje, vrednotenje in ocenjevanje ter priznavanje kompetenc, potem zagotavljanje eksternosti preverjanja in potrjevanja. Predlagane spremembe sledijo v načelu povezanosti formalnega in neformalnega izobraževanja ter drugih izkušenj. Večja podpora tehnološkemu razvoju, strukturi dela, širijo se kvalifikacije na vsa strokovna področja. Zakon o poklicnih standardih, o poklicnih katalogih, o mehanizmih in postopkih formalnega priznanja strokovnih znanj in spretnostih pridobljenih izven uradnih izobraževalnih ustanov je po mojem mnenju priložnost za povabilo vsem, da formalizirajo svoja znanja in spretnosti, obvestilo, da se znanje pridobiva in so lahko priznana formalno vse življenje, v vseh starostnih obdobjih, tako ob delu kot samoučenju in študiju. Sodobna oblika omogoča učenje na daljavo, preverjanje znanj in celo njihovo potrjevanje. Medijsko bi morala biti tematika o priložnosti sprejemanja zakona veliko bolje predstavljena. Danes na radiu nisem slišal niti omembe o tem, da se sprejema sprememba tega zakona, predvsem pa ta tematika. To bi bil lahko nasvet, opozorilo in napotilo vsem, ki mislijo, da formalna izobrazba ni pomembna, sedaj lahko svoje znanje formalizira in dolgoročno bolje zavarujejo svoja znanja. Je pa to priložnost za obveščanje javnosti o pomenu stalnega vseživljenjskega učenja in urejenega vseevropskega kvalificiranega potrjevanja, pridobivanja pravzaprav ekvivalentno formalne izobrazbe izven uradnih izobraževalnih ustanov.
Slovenska demokratska stranka bo zakon z veseljem podprla.
Mag. Tomaž Štebe: Bistvo sprememb zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah je uskladitev z evropskimi pravnimi okviri, precizneje opredeljeni postopki formalnega vrednotenja neuradno osvojenih znanj, delovnih in intelektualnih spretnosti, izkušenj, tudi tistih, ki jih priznavajo izvajalci neformalno potrjenih izobraževalnih programov, da ne govorim o osebno pridobljenem znanju in spretnostih v poklicnih, poslovnih ali ljubiteljsko nevladnih aktivnostih.
Izobraževanje je postalo temeljni gospodarski dejavnik, priznana mu je vloga povezovalca gospodarstva in socialne politike ter postaja instrument za razvoj konkurenčnega gospodarstva, socialne vključenosti in razvoja vsakega posameznika. Današnji, predvsem pa prihodnji izzivi na področju vseživljenjskega učenja zahtevajo ustvarjanje nove kulture preverjanja in potrjevanja znanj, spretnosti in zmožnosti, pridobljenih zunaj formalnega sistema izobraževanja, ter priznavanje teh v formalnem sistemu na trgu dela. Ugotovitve v Evropi kažejo, da so postali standardi pogosto preozki in ne vključujejo znanja, pridobljenega zunaj šole. V središče so postavljene potrebe posameznikov, ki v luči vseživljenjskega učenja na različne načine pridobivajo nova znanja in kompetence. Fleksibilni sistem pa jim omogoča, da kvalifikacije in kompetence nadgrajujejo in jih prenašajo v nova okolja, kjer se jim priznajo v obliki kreditnih točk v sistemu izobraževanja in boljšega plačila na trgu dela. Tako bo zakon na področju celotne države prinesel izboljšane kvalifikacijske strukture, zmanjšanje strukturnega neskladja, transparentnost poklicnih kvalifikacij in tako dalje. Glavni cilji predlaganih sprememb so vsaj po mojem mnenju zagotavljanje, vrednotenje in ocenjevanje ter priznavanje kompetenc, potem zagotavljanje eksternosti preverjanja in potrjevanja. Predlagane spremembe sledijo v načelu povezanosti formalnega in neformalnega izobraževanja ter drugih izkušenj. Večja podpora tehnološkemu razvoju, strukturi dela, širijo se kvalifikacije na vsa strokovna področja. Zakon o poklicnih standardih, o poklicnih katalogih, o mehanizmih in postopkih formalnega priznanja strokovnih znanj in spretnostih pridobljenih izven uradnih izobraževalnih ustanov je po mojem mnenju priložnost za povabilo vsem, da formalizirajo svoja znanja in spretnosti, obvestilo, da se znanje pridobiva in so lahko priznana formalno vse življenje, v vseh starostnih obdobjih, tako ob delu kot samoučenju in študiju. Sodobna oblika omogoča učenje na daljavo, preverjanje znanj in celo njihovo potrjevanje. Medijsko bi morala biti tematika o priložnosti sprejemanja zakona veliko bolje predstavljena. Danes na radiu nisem slišal niti omembe o tem, da se sprejema sprememba tega zakona, predvsem pa ta tematika. To bi bil lahko nasvet, opozorilo in napotilo vsem, ki mislijo, da formalna izobrazba ni pomembna, sedaj lahko svoje znanje formalizira in dolgoročno bolje zavarujejo svoja znanja. Je pa to priložnost za obveščanje javnosti o pomenu stalnega vseživljenjskega učenja in urejenega vseevropskega kvalificiranega potrjevanja, pridobivanja pravzaprav ekvivalentno formalne izobrazbe izven uradnih izobraževalnih ustanov.
Slovenska demokratska stranka bo zakon z veseljem podprla.