Predlog zak. o sprem. in dopoln. Energetskega zakona
sreda, 25. 10. 2006Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Bojan Rugelj.
Bojan Rugelj: Glavni cilj novele energetskega zakona je zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina, obenem pa prinaša v slovenski pravni red Direktivo 2004/67 Evropske unije.
Ta direktiva nalaga državam članicam, da v svojih predpisih opredelijo vloge in odgovornosti različnih akterjev na trgu z zemeljskim plinom in določijo ustrezne minimalne standarde zanesljivosti oskrbe, ki jih morajo izpolnjevati ti akterji.
Zakon ukrepe zagotavljanja zanesljivosti dobave nalaga zlasti dobaviteljem zemeljskega plina v Sloveniji deloma pa tudi sistemskim operaterjem in pri tem sledi načelni usmeritvi direktive evropske skupnosti, da se v prvi vrsti zanesljivost nabave plina dolžni skrbeti dobavitelji, ki lahko izbirajo med različnimi možnimi ukrepi, morajo pa vsi ti ukrepi imeti enak učinek, torej da v primeru nastanka okoliščin, ki jih navajajo standardi zanesljivosti dobave, zagotavljajo zadostno dobavo varovalnim kategorijam odjemalcem. Če pa ti ukrepi ne zadoščajo, pa je potrebno izvesti nujne nacionalne ukrepe, ki so lahko v zadnji fazi omejevanje ali prekinitev dobave določenim kategorijam odjemalcev oziroma njihovih trošil.
Ukrepi, ki so jih dolžni sprejeti dobavitelji, so zlasti diverzifikacija svojih nabavnih virov, zagotavljanje zanesljivega omrežja in njegove ustrezne zmogljivosti in redno poročanja o svojih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti nabave plina ustreznim institucijam. Poleg ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti zemeljskega plina predlagani zakon uvaja tudi spremembe ureditve inšpekcijskega nadzora, ki pa bo bolj terminološke narave. Poleg Direktive 2004/67 evropske skupnosti se v slovenski pravni red implementira tudi Direktiva 2002/91 evropske skupnosti, ki v veliki meri prispevalo k izenačevanju zahtev glede rabe energije in poenotenja standardov za gradnjo stavb v državah članicah. Predlog zakona pa ureja tudi dodatek k omrežnini, ki je del cene za uporabo omrežij za električno energijo za financiranje programov, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. V predlogu zakona pa se odpravljajo tudi pomanjkljivosti energetskega zakona, ki so se pokazale z dosedanjo prakso. Pomembnejšo novost pa predstavlja tudi uvedba t. i. energetskih izkaznic, ki bo dolgoročno zagotovo vplivala na nižanje porabe energije za ogrevanje predvsem stanovanjskih stavb.
Predlog zakona sledi cilju, da se zagotovi določeno varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z energijo ob upoštevanju najstrožjih okoljevarstvenih zahtev, zato bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlog zakona podprli.
Bojan Rugelj: Glavni cilj novele energetskega zakona je zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina, obenem pa prinaša v slovenski pravni red Direktivo 2004/67 Evropske unije.
Ta direktiva nalaga državam članicam, da v svojih predpisih opredelijo vloge in odgovornosti različnih akterjev na trgu z zemeljskim plinom in določijo ustrezne minimalne standarde zanesljivosti oskrbe, ki jih morajo izpolnjevati ti akterji.
Zakon ukrepe zagotavljanja zanesljivosti dobave nalaga zlasti dobaviteljem zemeljskega plina v Sloveniji deloma pa tudi sistemskim operaterjem in pri tem sledi načelni usmeritvi direktive evropske skupnosti, da se v prvi vrsti zanesljivost nabave plina dolžni skrbeti dobavitelji, ki lahko izbirajo med različnimi možnimi ukrepi, morajo pa vsi ti ukrepi imeti enak učinek, torej da v primeru nastanka okoliščin, ki jih navajajo standardi zanesljivosti dobave, zagotavljajo zadostno dobavo varovalnim kategorijam odjemalcem. Če pa ti ukrepi ne zadoščajo, pa je potrebno izvesti nujne nacionalne ukrepe, ki so lahko v zadnji fazi omejevanje ali prekinitev dobave določenim kategorijam odjemalcev oziroma njihovih trošil.
Ukrepi, ki so jih dolžni sprejeti dobavitelji, so zlasti diverzifikacija svojih nabavnih virov, zagotavljanje zanesljivega omrežja in njegove ustrezne zmogljivosti in redno poročanja o svojih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti nabave plina ustreznim institucijam. Poleg ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti zemeljskega plina predlagani zakon uvaja tudi spremembe ureditve inšpekcijskega nadzora, ki pa bo bolj terminološke narave. Poleg Direktive 2004/67 evropske skupnosti se v slovenski pravni red implementira tudi Direktiva 2002/91 evropske skupnosti, ki v veliki meri prispevalo k izenačevanju zahtev glede rabe energije in poenotenja standardov za gradnjo stavb v državah članicah. Predlog zakona pa ureja tudi dodatek k omrežnini, ki je del cene za uporabo omrežij za električno energijo za financiranje programov, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. V predlogu zakona pa se odpravljajo tudi pomanjkljivosti energetskega zakona, ki so se pokazale z dosedanjo prakso. Pomembnejšo novost pa predstavlja tudi uvedba t. i. energetskih izkaznic, ki bo dolgoročno zagotovo vplivala na nižanje porabe energije za ogrevanje predvsem stanovanjskih stavb.
Predlog zakona sledi cilju, da se zagotovi določeno varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z energijo ob upoštevanju najstrožjih okoljevarstvenih zahtev, zato bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlog zakona podprli.