Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2007

Stališče poslanske skupine je predstavil Jože Tanko.
 Jože Tanko: Približno 2 leti je minilo odkar je sedanja koalicija dobila zaupanje državljanov in s tem mandat za upravljanje z javnimi zadevami. Tega smo se lotili preudarno, odgovorno, z veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti. V državi so se začele dogajati spremembe, ki jih državljani niso bili navajeni, morda jih tudi niso pričakovali, saj marsikdo naših predvolilnih obljub ni jemal resno. Bile naj bi le obljube kot vsake druge, vendar ni tako. V dveh letih smo pokazali, da smo prava ekipa, da znamo zelo občutljivo, pravočasno in razsodno vleči prave poteze. Nobeno področje ni ostalo nedotaknjeno, povsod so se zgodili pozitivni premiki in tudi trendi, torej perspektiva, so zelo oziroma še več celo izjemno ugodni. Seveda ni šlo in ne gre gladko brez truda in pomislekov, včasih so razhajanja tudi v koaliciji. Precej večje in bolj nekritično nasprotovanje predlogom vlade in koalicije sproža politična elita, ki se po več kot desetletju morala spraviti na vkope in mora braniti svoje projekte, ideje, zakonske rešitve, pretekle odločitve in še marsikaj drugega. Nekritično nasprotovanje dobrim rešitvam koalicije je sicer razumljivo, saj bi sicer velike razlike med rezultati te in prejšnjih koalicij izpadle preveč očitno, zato tudi toliko obtoževanj, namigovanj, osebnih napadov in še česa drugega. Nekaj podobnega se dogaja tudi danes. Vendar so reforme začele učinkovati. Njihovi ocenjeni učinki so vključeni v spremembo Proračuna za leto 2007. Še večji in še bolj pozitivno izstopajoč pa bo njihov učinek v naslednjih letih.
Tokrat se pravzaprav prvič srečujemo z resnim konceptom prestrukturiranja proračunskih prihodkov in odhodkov ter varčevanja v javni upravi. Potrebno je priznati, da je to zelo zahtevno opravilo, ki vzame ogromno časa in za katerega je potrebno veliko naporov, vendar trud ni zaman. Našli smo poti za vzdržnejše in enakomernejše obremenitve gospodarstva in posameznikov, ne da bi ob tem porušili ravnotežja in potrebe na odhodkovni strani. Ob tem se ne morem izogniti primerjavi s prejšnjimi koalicijami. Te so se namreč lotevale javno-finančnih zadev precej drugače in so ubrale enostavnejše načine. Ko se je potrebovalo denar, so uporabile dve poti, zadolževanje, ponavadi s slabim amortizacijskim načrtom, ali pa zviševanje davkov. Seveda tistih najbolj neposrednih, enostavnih in izterljivih davkov kot so na primer davek na dobiček, na plačilno listo in dohodnina. To je bilo logično, saj so bile evidence in nadzor izredno pomanjkljivi. Slednji obdavčitvi sta bili prav ekstremni. Javne porabe, birokracije stroškov in varčevanja in drugih manj prijetnih potez pa se ni loteval nihče. Ob tem je potrebno povedati, da tudi sedaj najemamo kredite, a s pomembno razliko. Kredite se najema skoraj izključno za avtocestne projekte, ki imajo v skladu s sprejetim nacionalnim programom zagotovljen vir vračanja oziroma pokrivanja. Kar težko si pa predstavljamo, kako bi izgledal proračuna za prihodnje leto, če se ne bi lotili odpravljanja administrativnih ovir, odpravljanja ovir za nekatere vrste javnih naročil, ki so močno poenostavili in skrajšali pritožbene postopke, če ne bi začeli urejati funkcionarske, direktorske in ostale plače v javnem sektorju, se lotili prestrukturiranja davkov in še česa. Kakšno šele bi bilo jamranje državljanov in nažiganje nekaterih poslancev, če ne bi uspeli znižati stroškov javnih pooblastil ali odpraviti nekaterih storitev, ki jih ni nikjer na svetu. Tudi zaradi teh in še vrste drugih ukrepov in bo ostalo državi in državljanom več denarja, ki ga bodo lahko namenjali za produktivnejše namene. Zelo vzpodbudno za načrtovanje in izvrševanje proračuna za prihodnje leto je stabilno makroekonomsko okolje. Najpomembnejši kazalci imajo ugodnejše trende kot države, ki se jim želimo približati. Ne soočamo se s socialno krizo, imamo visoko gospodarsko rast, inflacija se znižuje, plače realno rastejo in zmanjšuje se razvojni zaostanek za razvitimi članicami Evropske unije. Zato tudi lahko brez bolečih potez izvajamo reforme in posledično prestrukturiramo proračun. Raste poslovna varnost, povečuje se zanimanje tujcev za vlaganja v Slovenijo. Vlada si prizadeva za tesnejše sodelovanje s pomembnimi državami oziroma gospodarstvi kot sta npr. Rusija ali pa nekatere arabske države. Za javnost in stroko je pomembno tudi izkazovanje podatkov, ki je različno za domačo rabo in za potrebe Evropske unije. Medtem ko je proračun Republike Slovenije sestavljen po načelu denarnih tokov oziroma plačil, se Bruslju sporočajo podatki na osnovi evropske metodologije ESA 95, ki je zasnovana na podlagi nastanka obveznosti oziroma dogodka. Poročilo o primanjkljaju in javnem dolgu po ESA 95 se mora vključiti še druge enote centralne države kot so razni skladi, pokojninska in zdravstvena zavarovalnica, lokalna raven in izkazovati se mora tudi konsolidirano bilanco države. Zaradi različnega zajemanja in izkazovanja podatkov, se nekoliko razlikujejo tudi podatki o dolgovih med poročanjem po ESA 95 in izkazovanjem v domačih poročilih. Dejstvo pa je, da imamo izrazit trend zmanjševanja primanjkljaja in dolga celotnega sektorja države. Leta 2002 je primanjkljaj centralne ravni države po opravljeni reviziji znašal 2,5 % BDP, ob koncu letošnjega leta pa bo samo še 1,7 % BDP, kar pomeni, da se bo v štirih letih znižal za najmanj 32 %. V mandatu te vlade bo primanjkljaj znašal povprečno le okoli 1,55 % BDP oziroma približno pol manj kot v preteklem obdobju. Za realnost razprav so takšne primerjave še posebej pomembne in ta govori, da so številni strahovi, ki jih razširja ekonomska opozicijska stroka v državnem zboru neutemeljeni. S spremembo proračuna za leto 2007 se sicer nekoliko znižuje celotni obseg prihodkov in bistveno bolj celotni obseg odhodkov, kar pomeni, da bo v letu 2007 za okrog 70 milijonov evrov manjši proračunski primanjkljaj po nacionalni metodologiji, ki je načrtovan v višini 1 %. Drug temeljni kazalec, ki kaže na stanje javnih financ, je dolg države merjen v deležu BDP. Tudi ta kategorija se v obdobju te vlade ne povečuje. Še več, delež dolga centralne države v BDP pada. Leta 2002 so enote centralne države skupaj izkazale dolg v višini 28,3 % BDP, do leta 2005 se je ta dolg kljub prevzemu celotnega dolga zdravstvene zavarovalnice in pokojninske zavarovalnice zmanjšal na 27,7 % BDP. Ocene in napovedi kažejo, da bo nekonsolidiran dolg centralne države ob koncu letošnjega leta znašal 28,8 %. Torej smer je pozitivna, agregatna fiskalna disciplina države se izboljšuje, državne finance so stabilne. Tudi inflacija, ki je za vsako ekonomijo izredno trd oreh, se kljub veliki rasti predvsem cen energentov in nekaterih surovin giblje v maastrichtskih okvirih ugodneje kot smo lahko pričakovali in nič ne kaže, da bo preskočila kritično mejo. Za to vlado in to koalicijo je to izredno spodbudno. Nenazadnje smo prva in za enkrat edina nova članica Evropske unije, ki bo prevzela evro in smo tudi prva, ki bo sprejela in izvajala proračun v tej zelo zaželeni evropski valuti. Če ob tem upoštevamo, da so za zadnji dve leti izredno spodbudni podatki o doseženi gospodarski rasti, ki je bistveno nad rastmi EU ekonomij, je naše zadovoljstvo še toliko večje. Še posebej, ker je tudi projekcija oziroma napoved zelo obetajoča. Visoka gospodarska rast omogoča stabilno finančno poslovanje države in nudi bistveno več optimizma gospodarstvu. Izredno spodbudno je, da raste število novih podjetij in da se bistveno povečuje vključenost v delovno razmerje, zaradi česar se posledično skrajšujejo vrste na uradih za delo. S tem se povečuje socialna in ekonomska varnost državljanov. Zadovoljni bi morali biti tudi sindikati, saj se pospešeno uresničujejo tudi njihovi cilji. S povečanjem zaposlenosti se zmanjšuje brezperspektivnost ogroženih skupin, gospodarska rast omogoča ustvarjanje kvalitetnejših in bolje plačanih delovnih mest, kar je izziv predvsem za mlade, nenazadnje pa tudi plače realno naraščajo. Standard se izboljšuje, to pa so pravzaprav cilji vsake zdrave politike.
Dodatne spodbude gospodarskim subjektom, gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom prinaša davčna reforma. Davčne razbremenitve bodo omogočile več vlaganj v razvoj in investicije. Dohodninske olajšave, predvsem na področju normiranih stroškov, so zagotovo izziv, ki ga bodo podjetniki oziroma obrtniki izkoristili. Pričakujejo lahko povečanje enot malega gospodarstva in družinskih podjetij. Ta ukrep je zagotovo pomemben korak k spodbujanju zdrave podjetnosti. Tudi zato je ta davčna reforma naletela na zelo pozitiven odziv stanovske Obrtne zbornice Slovenije.

S proračunom za leto 2007 bomo znižali načrtovani delež davčnih prihodkov v družbenem bruto produktu. Njihov delež bo padel z 22,6 % BDP v letu 2006 na 21,4 % v letu 2007. Več kot 5 % znižanje deleža davkov v BDP pritrjuje temu, da bo davčni primež popustil. Lahko le rečemo, končno! Povečevanje deleža prihodkov od dobička podjetij v zadnjih dveh letih je posledica sprejetja Zakona o davku od dohodka pravnih oseb v letu 2004, ker je tedanja, se pravi Ropova Vlada, želela dvigniti efektivno obdavčitev dobička. Učinki te spremembe se poznajo šele letos, vendar v prihodnjem letu ne pričakujemo večjih povečanj. Sicer pa je že sprejet zakon, po katerem se bo v naslednjih treh letih postopno znižala obdavčitev dobičkov s 25 na 20 %. Pomembno pa je, da v letu 2007 ne bo treba povečevati stopenj DDV, kar pomeni, da ta vlada in ta koalicija ne bo podražila potrošnje in tako ne bo nobenih razlogov za nakupovanje onstran državne meje.
V letu 2007 se predvideva bistveno povečanje tudi prihodkov iz sredstev Evropske unije, kar za 172 milijonov evrov, tako da je predvideno črpanje v višini 582 milijonov evrov oziroma kar 42 % več od koriščenja teh sredstev za letošnje leto, s čimer se bo poboljšal saldo članstva v Evropski uniji. Že sprejete poenostavitve davčnih postopkov bodo povzročile zmanjšanje administrativnih davčnih opravil pri zavezancih in davčni administraciji. Del zaposlenih v gospodarskih družbah, ki so se do sedaj ukvarjali s prenormiranimi evidencami, se bodo ukvarjali s produktivnejšimi deli, takimi, ki prinašajo dodano vrednost in pospešujejo gospodarsko rast. Vse te in še druge davčne ter administrativne spremembe bodo imele za državne finance pozitivne učinke na področju socialnih transferjev. Zmanjševanje števila brezposelnih, izboljšane evidence na tem področju, limitiranje zidanja transferjev in še kaj bo zagotovo vplivalo na obseg transferjev. Ocenjujemo, da bodo spremembe na davčnem, gospodarskem in socialnem področju pripomogle k temu, da se bodo odhodki proračuna prestrukturirali zaradi gospodarskih rezultatov oziroma uspehov in ne zaradi zmanjševanja socialnih pravic, kot smo se naposlušali v zadnjem obdobju. Uspešnost vladnih politik bo torej tista, ki bo prispevala k zmanjševanju potrebnih sredstev za socialne transfere ne pa krčenje socialnih pravic. Tudi za kulturne delavce in t. i. svobodne poklice bodo davčni pogoji bistveno boljši. Prejšnje vlade so imele veliko deklarativno razumevanje za to področje, a so storile zanj bolj malo. Strnjeno pa se bom dotaknil še nekaterih pomembnejših premikov, ki jih je ta koalicija storila na odhodkovni strani državnega proračuna za leto 2007.
Dejansko se je pristopilo k izvajanju skladnega regionalnega razvoja, s čemer pripomorejo bistveno povečana sredstva za lokalno samoupravo, za državne ceste tudi železnice, za investicije iz programa Zakona o zeleni meji in za podpore kmetijskim ukrepov. Za pomemben delež ukrepov se zagotavljajo sredstva EU. Opazno so zadihale tudi male občine. Znatno so povečana tudi sredstva za gospodarske vzpodbude predvsem za malo gospodarstvo in turizem, za izboljšanje konkurenčnosti in razvoj širokopasovne mreže za elektronske komunikacije. Posebej velja poudariti, da se razmere med izdatki za razvojne programe in fiksne obveznosti na Ministrstvu za gospodarstvo povečuje na 70 proti 30 v korist razvoja. Razvojna sredstva so torej 2,3-krat večkrat kot fiksne obveznosti.
Tudi na področju dela, družine in socialnega varstva so predlagani strukturni premiki. Večja sredstva za aktivno politiko zaposlovanja v kombinaciji z ukrepi na področju gospodarstva in davčnimi razbremenitvami imajo za posledico manjšo brezposelnost, ker tudi posledično vpliva na obseg potrebnih sredstev za brezposelne, zato imajo povečana sredstva za družinsko politiko, štipendije, programe socialnega varstva še toliko večji učinek. Če ob tem še povemo, da so realno precej povečana sredstva za izobraževanje za primarno in bolnišnično zdravstvo ter za investicije v zdravstvu in za urejanje komunalne oziroma okoljske infrastrukture in za odpravo okoljskih bremen in da se pospešeno racionalizirajo zapleteni birokratski postopki, potem lahko zagotovo pritrdimo tistim, ki pravijo, da je politika te koalicije razvojno usmerjena in naravnana ljudem. Več sredstev v pravosodju se bo moralo odražati tudi v večji pravni varnosti in izboljšavi standardov pravne države, torej odpravi sodnih zaostankov in zagotovitvi sojenja v razumnem roku, pa še bi lahko naštevali.
    Skratka, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ocenjujemo, da so s Proračunom za leto 2007 narejeni pomembni strukturni koraki, ki bodo ob učinkovitem črpanju evropskih sredstev in postopnem uveljavljanju javno-zasebnega partnerstva ter predvidenih tujih investicijah omogočili ohranitev visokih trendov makroekonomskih kazalcev, ki se bodo prelili v uspešnost gospodarskega in drugih sistemov ter povečanje varnosti in standarda državljanov, zato bomo spremembe Proračuna za leto 2007 sprejeli.