Predlog sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti Kosova

Stališče poslanske skupine je predstavil Jožef Jerovšek.JOŽEF JEROVŠEK: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo podprli sklep, da Republika Slovenija prizna Kosovo kot suvereno in neodvisno državo. Vprašanje Kosova je osrednje evropsko, politično in varnostno vprašanje že dolgih 9 let, od kar je bila na Kosovu uvedena uprava pod okriljem Organizacije Združenih narodov. Od takrat se Evropa in mednarodna skupnost intenzivno ukvarjata z vprašanjem statusa Kosova. Vsi akterji se zavedajo, da status protektorata ne more trajati v nedogled, saj poleg pozitivnih prinaša tudi negativne posledice, ker se pri lokalnih oblasteh in prebivalstvu izgubi odgovornost za lasten razvoj. V poslanski skupini se zavedamo, da so bil premišljene in ocenjene vse možnosti, vendar boljše alternative mednarodna skupnost ne vidi. Vprašanje Kosova in proces prehoda Kosova v neodvisno državo ima korenine v času, ko se pojavile teze srbske akademije znanosti na katerih je temeljila nacionalistična politika Slobodana Miloševiča, ki je sprožila ukinitev avtonomije Kosova v letu 1989. Takrat je Srbija zakoličila izgubo Kosova. Zato je os srbske jeze in srbskih čustev, ki jih skušamo razumeti, popolnoma napačno usmerjena, ko demonstranti razbijajo slovensko premoženje. Kosovo kot avtonomna pokrajina znotraj Jugoslavije je de facto imelo status federalne enote na podlagi Ustave iz leta 1974. Srbija na Kosovo ni izvajala juris dikcije, ki je že devet let, pred tem pa je tam divjalo nasilje in etnično čiščenje, ki je bilo ustavljeno z intervencijo Nata. Meja med Kosovom in Srbijo je bila v teh letih praktično najbolj zaprta meja v Evropi. Na tem delu zahodnega Balkana se je vzpostavila nova realnost in iz drugih razlogov je Kosovo primer “sui generis”. To poudarja Evropska unija in enako mnenje slovenske politike podpiramo tudi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. Slovenija priznava pravico narodov do samoodločbe, poleg tega pa se zavedamo, da se je tudi naša neodvisnost rojevala v težavnih razmerah, posledic Miloševičeve agresivne nacionalistične politike, zato menimo, da bi odlaganje priznanja Kosova s strani Slovenije bilo neprimerno. Slovenija ima odgovornost kot predsedujoča Evropski uniji in bi z odlašanjem postala neverodostojna, upravičeno bi dobila očitek dvoličnosti. Slovenija bo priznala Kosovo potem, ko je to storila že polovica članic Evropske unije in številne druge pomembne države. Z našim priznanjem se bo število držav članic Evropske unije, ki so priznale Kosovo prevesilo v pomembno večino držav članic. Vseskozi se je tudi vedelo, da zaradi naše procedure slovensko priznanje ne more priti med prvimi, kar se je pokazalo že na primeru priznanja Črne gore, zato so toliko bolj prozorni slabi nameni tistih političnih sil v Sloveniji, ki so razpihovale strah o slovenskem podleganju volji drugih držav. Priznanje Kosova s strani mednarodne skupnosti se daje ob zavezi nove države, da v celoti prevzema odgovornost za vse, ki živijo na Kosovu ter da bo spoštovala demokratične standarde varovanja in zagotavljanja pravic manjšin, še posebej srbske manjšine. Prav tako je samostojno Kosovo dolžno varovati kulturno in versko dediščino manjšin. V naši poslanski skupini smo prepričani in si bomo prizadevali, da se bo prijateljstvo med slovenskim in srbskim narodom nadaljevalo, da bo Slovenija država, ki bo vsestransko podpirala evropsko perspektivo Srbije, Kosova in vseh drugih držav v regiji. Slovensko gospodarstvo bo še naprej zelo aktivno na celotnem območju. Delovalo bo v dobrobit obeh strani. Evropska perspektiva je prava priložnost za vse države, predvsem za Srbijo in Kosovo in upamo, da jo bodo znale doseči in izkoristi na podoben način, kot so to storile druge države, ki so bile še v preteklem stoletju močno nerazvite na primer Irska, katere članstvo v Evropski uniji in posledičen silen razvoj sta pripomogla tudi k napredovanju mirovnega procesa na severnem irskem. Dogajajo se premiki, ki so se zdeli kot “fatamorgana” še pred nedavnim. Rojstvo nove države je priložnost, da srbski in albanski narod prekineta zgodovinsko sovraštvo in se podata na pot medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ki ima v Evropi številne vzore in le takšno ravnanje prinaša bodočnost prihodnjim rodovom. Na Kosovu ima za ta korak sedaj največjo odgovornost večinski albanski narod. V Evropi je mnogo narodov, ki imajo za seboj stoletja medsebojnih vojn in sovraštva, v sodobnem času pa so zmogle moč, da to presežejo in se hitro razvijajo. Naj zaključim s prepričanjem, da bo v dogledni prihodnosti nastopil čas, ko bomo ponovno sedeli za isto mizo znotraj Evropske unije. Priznanje neodvisnosti in suverenosti Kosova, ki ga bo naša poslanska skupina podprla, naj bo mejnik, ki bo področje zahodnega Balkana začel oddaljevati od zgodovinske obremenjenosti in zaznamovanosti pojma Balkana, kot območja konfliktov, etničnih in verskih napadov in ekonomske zaostalosti. Naj Balkan postane metafora izkoriščenih priložnosti.