Predlog sklepa o imenovanju članov v organe RTV Slovenija

Državni zbor RS na 14. izredni seji obravnava PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU PETIH ČLANOV PROGRAMSKEGA SVETA RTV SLOVENIJA NA PODLAGI ŠESTE ALINEJE ŠESTEGA ODSTAVKA 17. ČLENA ZAKONA O RTV SLOVENIJA. PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU ŠESTNAJSTIH ČLANOV PROGRAMSKEGA SVETA RTV SLOVENIJA NA PODLAGI SEDME ALINEJE ŠESTEGA ODSTAVKA 17. ČLENA ZAKONA O RTV SLOVENIJA. PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU PETIH ČLANOV NADZORNEGA SVETA RTV SLOVENIJA. Jože Tanko je predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. JOŽE TANKO: Državni zbor mora v skladu z Zakonom o radioteleviziji do 12. januarja imenovati člane v organe radiotelevizije, to je v programski in nadzorni svet. To sta nalogi, ki ju je državnemu zboru naložil nov zakon o radioteleviziji in danes oz. jutri bomo morali poslanci sprejeti tudi to pomembno odločitev. Lansko leto so zelo zaznamovale razprave o medijskem prostoru, še posebej o radioteleviziji, in njeni nalogi ter vlogi pri informiranju javnosti. Zakon, ki ga je v zakonodajni postopek posredovala vlada, je prešel vse faze vključno s preverjanjem ljudske volje na referendumu. Nikjer se ni zalomilo, čeprav vse le ni potekalo tako gladko kot bi morda kdo mislil. V vseh fazah obravnave in pri vseh razpravah ter polemikah je bilo veliko govorjenja, veliko obrekovanja, veliko podtikanj, poneverjenih izjav, tudi žolčnih izlivov, izrečenih je bilo veliko zelo neutemeljenih in drugih dejstev, pa tudi veliko utemeljenih, vendar, zanimivo, prav ti utemeljeni razlogi, so imeli manjši odziv v javnosti kakor vse ostalo. Mediji, kot rečeno, so se sprejemanju tega zakona posvetili kot še nobenemu in to se dogaja tudi sedaj v fazi izvajanja posameznih določb zakona. Pravzaprav je bilo v slovenski zgodovini zelo malo zakonov, ki bi doživeli tako veliko medijsko podporo in morda je kljub vsemu vprašanje, ali so bili razlogi in vsebinska vprašanja v zadostni meri pojasnjena, tudi utemeljena. Kljub temu pa so se državljani odločili, da je potrebno zakon popraviti, da so potrebne spremembe, da je potrebno popraviti in dopolniti vsebine, da so potrebni novi in drugačni organi, da je potrebno spremeniti tudi način imenovanja teh organov, da je potrebno na novo razmejiti njihove pristojnosti in še kaj. Če na kratko povem, so se državljani tudi z javnim izrekanjem odločili, da je potrebna reforma radiotelevizije. Nov zakon prinaša bistvene spremembe, ki so istočasno tudi bistvene izboljšave v primerjavi s prejšnjim zakonom, saj so drugače urejene pristojnosti med organi zavoda, med programskim in nadzornim svetom ter direktorjem. Dirigiran model predlaganja, ki je samo delu javnosti omogočil, da je predlagala kandidate za programski svet, je zamenjal model, ki je jasen, pregleden ter odprt in ki dejansko omogoča javnosti ter institucijam civilne družbe, da predlagajo kandidate za programski svet po svoji presoji. 16 od 29 članov programskega sveta, to je prib. 60 %, mora državni zbor izbrati iz predlogov javnosti in civilnih združenj. Komisija je opravila kar zahtevno delo, saj je morala izbrati 16 kandidatov izmed več kot 230 predlogov za člane programskega sveta. Večina teh predlogov je predstavljala zelo ugledne, sposobne in uveljavljene kandidate, ki bi zagotovo opravljali svoje delo odgovorno, kvalitetno in v javnem interesu. Le malo je bilo kandidatov, ki bi jim lahko oporekali strokovnost in ugled. Lahko smo zadovoljni, da se je na razpis odzvalo veliko predlagateljev in da so prijavili tudi veliko ljudi. Tako smo na nek način dobili sliko o tem, koga civilna družba ocenjuje za primernega za delo v organih radiotelevizije oz. v Programskem svetu radiotelevizije. Z glasovanjem, kot rečeno, smo izmed predlogov civilne družbe in javnosti izbrali uveljavljene kandidate različnih predlagateljev. Kandidati so različnih profilov, prihajajo iz različnih regij in so tudi zagotovo nazorsko pluralni. Zato menim, da bo ta izbor omogočil veliko večjo pluralnost in odprtost radiotelevizije ter da bodo njihove odločitve zagotovile kar najhitrejše izvajanje zakona in tudi kar najboljše izvajanje javnega servisa. Izbor dela kandidatov za člane programskega sveta, ki so jih predlagale politične stranke, je bil pričakovan. Podobno je bilo tudi pri izboru kandidatov za nadzorni svet, čeprav nekaterim, ki se nekako učeno sprenevedajo, morda marsikaj ni bilo jasno. Vendar, kot vedno, so prepočasi in prepozno postavili kakšno vprašanje, da bi dobili še pravi čas ustrezno pojasnilo. Zelo zadovoljni smo lahko tudi s tem, da je bil postopek glasovanja javen, da se lahko vpogleda v glasovalen listič kogarkoli v kateremkoli krogu, da nihče ni oporekal preglednosti glasovanja in zelo malo je pripomb tudi na izbiro kandidatov. Še nikoli doslej se ni izbiralo tako pregledno kot tokrat, kar samo dokazuje, da je ta koalicija drugačna kot so bile vse prejšnje in da je resno vzela odgovornost in javnost dela, da je tudi mnogo bolj odprta in korektna. Nič ne skrivamo. Smo odprti, podpiramo dobre in utemeljene predloge in svojih odločitev se tudi ne sramujemo. Prepričan sem, da smo se, vsaj kar zadeva našo poslansko skupino, tudi tokrat dobro odločali in odločili. Na žalost moramo ugotoviti, da je bila dvourna razprava pred glasovanjem takšna, da se je lahko nekako sramujemo, bila je bedna, žaljiva, polna podtikanj, laži, sumov, obrekovanja, nepotrebnih vprašanj in pravzaprav mi je žal, da so v tej diskusiji prednjačili nekateri znani kulturni delavci in kulturni politiki predhodnega obdobja. Žal mi je tudi, da te diskusije postajajo tudi že standard v delu odborov in tudi v delu državnega zbora. Mislim, da to ni ravno dobro za ugled te hiše. Ko se je glasovanje zaključilo, se je zgodilo vse drugače. Nič od slabih besed se ni uresničilo, vendar nihče tudi ni zmogel besede opravičila in reči moram, da razumem tudi ta nivo dela in delovanja v državnem zboru. Naša poslanska skupina bo vse liste, za nadzorni svet in tudi za programski svet, podprla in pričakujemo, da bo to pripomoglo k večji kvaliteti RTV-ja in tudi k večji objektivnosti tistega, kar si državljani tudi zaslužijo.