Predlog resolucije o prometni politiki Republike Slovenije

Stališče poslanske skupine je predstavil Srečko Hvauc. Srečko Hvauc: V uvodu bi rad posebej poudaril, da v Sloveniji doslej tovrstnega dokumenta nismo imeli ne v prejšnji državi in tudi ne v samostojni Sloveniji. Bilo je več poskusov, da bi do takšnega dokumenta prišli. Zadnji je bil leta 2004, ko je bivša vlada sprejela Predlogresolucije o prometni politiki, ki pa žal ni doživel sprejema v državnem zboru. Posledica tega, da nismo imeli sistemsko, načrtno urejeno to področje je, da so se posamezni prometni podsistemi razvijali po neki svoji logiki in da v Sloveniji ne moremo reči, da smo imeli organizirano politiko. Če bi pogledali, kaj se je dogajalo zaradi tega v praksi; prevelik poudarek se je dajal avtocestam, četudi so te bile nujno potrebne in so še potrebne, na račun državnih cest. Če pogledamo železniško infrastrukturo, je ta v strašno slabem stanju in že zavira ali pa celo onemogoča nadaljnji razvoj Luke Koper, sili pa tovor na ceste. Tu ni problem samo drugi tir, ki bi po še veljavni Resoluciji o nacionalnem programu razvoja železniške infrastrukture moral biti zgrajen že do leta 2002, ampak je problem celoten peti koridor. Nič ne pomaga, če odpravimo eno ozko grlo, pa na poteku koridorja ostanejo še naprej številna ozka grla. Ne gre pa samo za peti koridor, ampak tudi za desetega, pa še za marsikaj drugega. Imamo sistem cestnin, ki ni noben sistem, ki je nepravičen, ki ne zagotavlja, da tisti, ki uporabljajo avtoceste, tudi dejansko plačajo cestnino ali pa uporabnino glede na dejansko prevožene kilometre te avtoceste. Na področju javnega potniškega prometa imamo vzporedne linije različnih prevoznikov, ki se tudi delno ali pa v pretežni meri sofinancirajo iz državnega proračuna ali pa v nekaterih primerih tudi iz občinskih proračunov. Nimamo neke skupne vozovnice, da ne govorim o nekem organiziranem intermodalnem prometu. Nimamo razvitih logističnih centrov in zaradi stanja infrastrukture obstaja velika nevarnost, da nas bodo transportni tokovi zaobšli, kljub našemu zelo ugodnemu geostrateškemu položaju. Imamo tri letališča, ki se niso razvijala enakomerno. Nimamo omrežja kolesarskih stez in peš poti. Imamo neurejeno področje mirujočega prometa, pa še bi lahko našteval. Vse to kaže na to, da je sprejem takega dokumenta, ki ga imamo danes v obravnavi, nujen, zato ga bomo v SDS z veseljem podprli. Zakaj v preteklosti ni bilo neke volje, da bi sprejeli tak dokument? Nekaj je bil problem politične volje, nekaj pa tudi to, da je nekaterim tako stanje odgovarjalo. Tistim pač, ki so se v tem neurejenem stanju bolje znašli, je bilo pač pisano na kožo, da dokumenta, ki bi celovito urejal to področje, enostavno nimamo. Drugi razlog je bil pa ta, da nikoli ni prišlo do dogovora, ali naj bo dokument o prometni politiki bolj splošen ali natančen, precizen. Nekateri so zagovarjali princip, da mora biti v resoluciji o prometni politiki določeno vse podrobno, natančno, za vsak kilometer ceste, cena, termini in tako naprej, za pet, deset, mogoče tudi dvajset let vnaprej. In zato, ker so bili tako različni pristopi in pogledi, takega dokumenta nismo imeli. V SDS se zavedamo pomena, teže tega dokumenta in zato smo tudi podprli javno predstavitev, kar je pomenilo to, da se je proces sprejema tega dokumenta nekoliko zavlekel. Vendar mislim, da je bila predstavitev koristna, da smo slišali tudi nekaj pripomb, precej pohval, pa tudi nekaj koristnih predlogov. Po obravnavi na matičnem delovnem telesu, kjer je bilo sprejetih tudi nekaj amandmajev, mislim, da je ta dokument povsem primeren za sprejem in da smo končno prišli do modernega, evropsko usmerjenega dokumenta. Torej, kot že rečeno, v SDS bomo predlog resolucije o prometni politiki podprli in sicer iz naslednjih razlogov: prvič, ker ima vgrajeno tudi evropsko politiko iz t. i. bele knjige; drugič, zato, ker sledi evropskim direktivam, je tudi v duhu pričakovanj, ki jih je ob obisku v Sloveniji izrazil evropski sekretar za transport in podpredsednik Evropske komisije gospod Jacques Barros. Resolucija odgovarja tudi na izzive globalizacije in na spremenjeno vlogo prometa v teh sodobnih razmerah. Upošteva tudi geostrateški položaj Slovenije na križišču petega in desetega vseevropskega koridorja. Po našem prepričanju je dokument dovolj splošen, da bo v nadaljevanju z ustreznimi nacionalnimi programi in drugimi izvedbenimi akti omogočal dovolj veliko prožnost in hitro odzivnost v današnjem svetu hitrih sprememb. Po drugi strani je dovolj konkreten, da omogoča usklajen razvoj posameznih prometnih podsistemov in doseganje zastavljenih ciljev. V ukrepih predvideva preusmeritev tovora iz cest na železnice. To je v današnjem času, ko so naše ceste, avtoceste natrpane s tovornjaki, zelo pomemben ukrep in ga zelo podpiramo. Podpiramo tudi to, da resolucija daje posebno pozornost javnemu potniškemu prometu. Naslednje kar je zelo pomembno je to, da predvideva zaračunavanje realnih stroškov uporabnine na podlagi mejnih družbenih stroškov in s tem spodbuja prevoze, kjer so ti stroški nižji. Tu so vključeni tudi okoljski stroški. Pozitivno je tudi to, da posebno pozornost namenja tudi kolesarskim stezam, peš potem in ker spodbuja intermodalnost. Omogoča pa tudi nadaljnji razvoj Luke Koper in daje ustrezno vlogo ali možnost za razvoj letalskega prometa. Pomembno je to, da so posledice teh ukrepov pozitivne kar se tiče čistega okolja, kar se tiče manjše porabe energije, kar se tiče povečanja varnosti, kar se tiče mobilnosti prebivalstva in razvoja gospodarstva. Zato prvi takšen dokument v samostojni Sloveniji z veseljem podpiramo, ob tem, da se zavedamo, da gre za krovni dokument in zato pričakujemo, da bodo v primernih rokih pripravljeni tudi ustrezni izvedbeni programi. In še to, kar se nam zdi zelo pomembno, pričakujemo tudi, da bo v prihodnje, tako kot je bilo za avtoceste zagotovljeno, da so bila zagotovljena sredstva, da bo tudi za ostale transportne ali infrastrukture zagotovljeno ustrezno financiranje. Tu imam v mislih vse vrste prometa, še posebej bi opozoril na železnico, zato ker je finančno gledano ta zalogaj daleč največji. V SDS bomo resolucijo podprli.