Predlog resolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete

Stališče poslanske skupine je predstavil Dimitrij Kovačič. (nelektorirano) Dimitrij Kovačič: Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete je temeljni dokument, ki določa strategijo, cilje in tudi seveda načela za uspešno preprečevanje in zatiranje kriminalitete. Dejstvo je, da je v sodobni družbi kriminal pojav, ki obstaja in se mu ni mogoče v celoti izogniti. Za čim bolj uspešno zoper ustavljanje kriminaliteti ni dovolj le učinkovit represivni sistem, ki bo storilce kaznivih dejanj hitro odkril in procesuiral pač pa je potrebno v ta sistem vključiti tudi precejšnjo mero preventivne dejavnosti pa ne le v okviru delovanja policije pač pa tudi na mnogih drugih področjih družbenega življenja, ki lahko z med seboj povezano in usklajeno aktivnostjo v veliki meri preprečijo pojave kriminalitete pa ne le storitve konkretnih kaznivih dejanj pač pa lahko preprečujejo tudi vzroke za nastanek okoliščin, kjer se pojavlja kriminaliteta. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlagano resolucijo sprejeli, saj pomeni dobro podlago za konkretno normativno in operativno urejanje področja boja zoper številne pojavne oblike kriminalitete. S preprečevanjem in zatiranjem kriminala so se doslej v Republiki Sloveniji v največji meri ukvarjali represivni organi od policije, državnega tožilstva in posameznih organov za specializirana področja kot na primer urad za preprečevanje pranja denarja in carina v okviru svojih pristojnosti seveda. To pomeni, da se je država ukvarjala pretežno s posledicami in ne z vzroki za nastanek kriminala, kar zagotovo ni mogla oddati zadovoljivih učinkov. Pomembno pa je, da je v zadnjih letih prišlo do spoznanja o pomembnosti preprečevanja kriminalitete kar je naloga vseh državnih organov in organizacij civilne družbe. Brez ustreznega sodelovanja na tem področju ne bo mogoče doseči večjega napredka. Gre za določitev takšnih usmeritev in ukrepov, ki bodo skupaj z vzgojnimi, socialnimi in drugimi dejavniki ustvarjali ugodno življenjsko okolje, v katerem bo čim manj možnosti za nastanek raznih ekscesnih pojavov in okoliščin, ki v največji meri ustvarjajo pogoje za nastanek kriminalnih dejanj. Državni organi na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete doslej niso delovali zelo usklajeno pač pa so bolj ali manj delovali vsak v okviru svojega delovnega področja na podlagi vladnih programov dela in programov dela posameznega resorja. Največkrat je bilo to delovanje nepovezano, tako da je vsak organ zasledoval cilje, ki si jih je na svojem delovnem področju postavil, ni pa bilo skupnega cilja, to je, obvladovanje in s tem tudi zmanjšanje kriminalitete z usklajenim, preventivnim delovanjem. V zadnjih letih je sicer opazen napredek pri sodelovanju z drugimi državnimi organi in nevladnimi organizacijami na posameznih področjih, vendar pa je takšno sodelovanje še vedno pogosto parcialno in se zato ne dosegajo boljši rezultati, kot bi lahko bili. Poslanci Slovenske demokratske stranke se zavedamo, da je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo postala soodgovorna za varnost vseh držav članic, s tem pa je postala tudi enakopraven partner v varnostnih prizadevanjih na območju združene Evrope. Zato pozdravljamo koncept obravnavane resolucije, ki z ustvarjanjem okoliščin za čim kakovostnejšo raven življenja tako posameznika kot družbe v celoti gradi preventivni ščit pred pojavi kriminalitete, s tem pa zagotavlja življenje v bolj varnem okolju. Resolucija si dovolj ambiciozno zastavlja za cilj usklajeno delovanje zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti in tudi drugih institucij, ki lahko s sodelovanjem s civilno družbenimi in nevladnimi organizacijami pomembno sooblikujejo izvajanje politike tako preprečevanja kot tudi zatiranja kriminalitete. Resolucija izhaja iz koncepta človekove varnosti, kot ene od najpomembnejših dobrin, ki si jih človek najbolj želi imeti zagotovljene. Zato je kot izhodišče pomembno, da so vsakemu posamezniku zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine ter enake izhodiščne možnosti za delovanje, ustvarjanje in osebni razvoj. Pri tem se sicer večkrat postavlja vprašanje, ali lahko ukrepi za zagotavljanje varnosti ljudem posegajo v človekove pravice in svoboščine. Vsekakor noben ukrep, s katerim država zagotavlja varnost, ne more in ne sme posegati v človekove pravice in temeljne svoboščine. Jasno pa je, da sicer meja med zagotavljanjem varnosti in individualno človekovo svobodo ni za vse čase določena, pač pa je odvisna od varnostne situacije v določenem trenutku, v konkretnem trenutku. Za zagotovitev varnosti kot ene temeljnih človekovih vrednot je v določenem trenutku, če je to potrebno, mogoče poseči tudi v človekovo svobodo, ki vsekakor nikoli ni absolutna. Človekova svoboda ni absolutna kategorija, pač pa je omejena s sprejetimi pravnimi pravili. Vsekakor pa poseg v temeljne človekove pravice, ki jih poznamo znotraj Organizacije združenih narodov, ni nikoli dopusten. Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete ne postavlja meje med obema vrednotama, torej med pravico do svobode in pravico do zagotavljanja varnosti. To ne more biti ambicija resolucije, saj ta meja tudi ni nekaj stalnega in nespremenljivega, kot sem že prej povedal. Ta meja je vedno odvisna od trenutne varnostne situacije, ki se neprestano spreminja, in v skladu s tem se tej situaciji prilagaja tudi zakonodaja. Predlagana resolucija vsebuje primerne usmeritve na področju kriminalitete politike in na področju boja zoper kriminaliteto, s poudarkom na preprečevanju kriminalitete in na sodelovanju pristojnih državnih organov ter organizacij civilne družbe.In tem usmeritvam bo morala slediti tudi prihodnja zakonodaja oziroma njene spremembe in dopolnitve. Kot rečeno bomo poslanci Slovenske demokratske stranke predlagano resolucijo o preprečevanju in zatiranju kriminalitete podprli.