Predlog Resolucije o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006–2010

Stališče SDS o resoluciji je predstavil mag. Tomaž Štebe. MAG. TOMAŽ ŠTEBE: “Pred seboj imamo strateški dokument, Resolucijo o nacionalnem raziskovalno-razvojnem programu za obdobje naslednjih štirih, petih let. Dokumenti, ki se vežejo na strategijo, so pogosto z lahkoto in dejansko z ne prevelikim zanimanjem sprejeti. V bistvu pa posledično prihaja, ob začetku izvajanja ukrepov za realizacijo takih strateških dokumentov, do zapletov, različnih mnenj ter težav z njihovo realizacijo. Podobno se dogaja tudi s to resolucijo, ki je bila sicer vsestransko usklajena. Resolucija je dokaj vseobsežen dokument, ki pokriva celotno področje raziskav, razvoja in izobraževanja, povezavo z gospodarstvom in je hkrati dovolj izoblikovana v ciljih. Ravno ti cilji, ki so navedeni, pomenijo našo zavezo, zavezo predlagatelja, ministrstva in vlade, ter zavezo vseh tistih, ki so sodelovali pri pripravi te resolucije in jo medsebojno usklajevali. Kajti za realizacijo samo nismo odgovorni samo ravnokar omenjeni, ampak v določenem delu tudi vso gospodarstvo in vse institucije. Morda bi omenil samo nekaj stvari, ki so se in se v zadnjem času, ali pa, lahko rečemo, nekaj zadnjih let pojavljajo v razpravah, sedaj z zelo zvenečim imenom poimenovani Lizbonska in Bolonjska strategija oz. deklaracija. Tudi v Sloveniji je, ne samo s predlogom reform oz. strategijo razvoja države, prišlo do širokih razprav v javnosti. In če povzamem samo nekaj takih zelo značilnih primerov. Skrajni čas je, da začnemo razlikovati med dobro in slabo znanostjo. Skrajni čas je, da usposobimo oz. nekako povežemo na odgovoren, posloven način raziskovalce, visoko šolstvo in gospodarstvo ipd. V Odboru regij EU, v katerem sodelujem, smo redno razpravljali o teh temah. Zastrašujoč podatek, ki sem ga zasledil, oz. podatki, so sledeči. Ne samo Slovenija za Evropo, ampak Evropa za najbolj razvitimi oz. za najbolj inovativnimi družbami pomembno zaostaja za praktično celoten odstotek BDP-ja. Še bolj zastrašujoč pa je podatek, da bo imela Evropa čez 20 let samo 5 % svetovnega prebivalstva. Najbolj naseljeno območje, Azija, pa bo imela kar 52 % svetovnega prebivalstva. Kljub temu da je bila Lizbona 2005 zaradi neuspešnosti, nedoseganja in celo zaostajanja za cilji, sedaj nadomeščena z Lizbono 2010, pa brez resnih ukrepov do premika na tem področju ne bo prišlo. Naša želja, želja cele Evrope je, da do leta 2010 dohitimo oz. celo, nekateri govorijo o tem, prehitimo najbolj razvita območja. Seveda ta, najbolj razvita, območja ne čakajo, da jih bomo dohiteli. Moje mnenje je, da vsi cilji, ki so zastavljeni, zahtevajo pomemben dolgoročen ukrep. Ni namreč samo Ministrstvo za visoko šolstvo tisto, ki lahko bistveno pripomore. Ministrstvo lahko razvojno-raziskovalni program nadzira, prek vlade uveljavlja in prevzema del odgovornosti. Po mojem mnenju bo glavni obrat potreben v nas samih, v naših vrednotah. Vrednota biti inovativen, dinamičen in podjeten raziskovalec, se je nekako razgubila ne samo v Sloveniji, ampak žal tudi v Evropi. Današnja mladina, tudi v Sloveniji, predvsem zaradislabih vzorov in drugačnega načina življenja nekako ne vidi več pravega izziva biti ustvarjalen znanstvenik, raziskovalec, predvsem potem, ko to že je, biti tudi podjeten in svoj dosežek prenesti prek svojega podjetja ali drugega podjetja na trg ter se na trgu uveljaviti. Potrebno bo spremeniti vzgojo in izobraževanje v smer spreminjanja vrednot tako v osnovnem šolstvu in varstvu kot tudi v visokošolskem izobraževanju. Mislim, da je najbolj pomemben tisti del, o katerem pravzaprav govorimo, vendar ga je težko tudi uresničiti. Zadevo bi zaključil s tem, da je nacionalni raziskovalno-razvojni program, resolucija, okvir, vizija tokrat tudi s konkretno opredeljenimi cilji pomembna zaveza za vlado, parlament in ostale institucije. Upam, da kot tak ne bo ostal samo želja na papirju, ampak da ga bomo skupaj tudi dejavno uveljavili. Slovenska demokratska stranka bo podprla resolucijo in sodelovala tudi pri njeni uveljavitvi in realizaciji.”